Marcos 7

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI

Sair da comparação
AAI TUR GEWASIN O BAIBASIT BOUBUN
1 Halisaioꞌ eveneꞌ masi Zelusalemi numudatiꞌ avoꞌningeliti monoꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ ave linge masi Izesuda vi di geseꞌ aniꞌ.
1 Pharisee naatu Ofafar bai’obaiyenayah afa Jerusalemane hinan hina Jesu hibebera’uh.
2 Neꞌmine ikevo izipahala zuho linge nete aꞌine di lamineꞌ ami nosoꞌ niteꞌ ninavo ninganiꞌ. Aꞌine di lamineꞌ amave laniꞌ nene Halisaioꞌ eveneliti monovoꞌnidoꞌ eꞌmeti aꞌine noso izamaniꞌ nemuꞌ laniꞌ.
2 Naatu ana bai’ufununayah umah souwena’e eregubagub auman hi’aa hitomatom hi’itih.
3 Halisaioꞌ evenekisi Zuda ve mukikisi nene avoꞌningeliti monovoꞌnidokovoꞌ gili di lute goloduvo elo minalive li aꞌine di atoꞌ igi noso izisavoꞌ nosoꞌ niteꞌ naaꞌ nave.
3 Pharisee naatu Jew sabuw etei’imak i hai binanakwar ti’ufunun hai a’agir hi’o na’atube umah tesouwenabo te’aau.
4 Idoꞌ nosoꞌ niteꞌ maketilotiꞌ meni hizi di igi ma noso izisavoꞌ naaꞌ nave. Idoꞌ nevoꞌ nomive. Avoꞌningeliti monovoꞌine ato atoꞌ gohi masi masi neineꞌ nene gili daaꞌ nave. Aꞌmingutiꞌ ma nene kapusi somosi idoꞌ vapa lapesesi nene monoꞌinemuꞌ gili nosouꞌ izaaꞌ aniꞌ ve.
4 Ahar efanane tenan boro men abistan hina’aan, baise wantoro’ot i boro hinakif nakusouwih, naatu hai binanakwar afa maumurih maiyow tebi’ufunun, boun kerowas, naukwat, ya’aya baibitab ana noukwat, i na’atube tesasouwen.
5 Idoꞌ Halisaioꞌ evenekisi Zuda veti avoꞌningeliti monoꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ avesi Izesuꞌni tiꞌ li longoꞌ i-di laniꞌ: Geiꞌ izipaha zuho nene avotemotidatiꞌ do noneꞌ monoꞌ gamaziloꞌ eꞌmetami mini aꞌmine gamaziliꞌmo lidoꞌ igi aꞌine nosoꞌ izami ha goloduvo ize minivo nosoꞌ niteꞌ di naaꞌ naniꞌ nene nanimuꞌ nave.
5 Imih Pharisee naatu Ofafar bai’obaiyenayah Jesu hibatiy, “Aisimamih o abai’ufununayah bai’obaiyen it ata a’agir hibai nan men tibi’ufununimih, naatu baise i umah gubagub auman te’aau?”
6 Neꞌmine likevo Izesuꞌ nene tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lengemeni dameni goloso di haleki eveneꞌ lamineꞌ gili monaaꞌ nave lengikumuꞌ Isaiaꞌ lineꞌ ma nene lamineꞌ laaniꞌ neive. Aza tiꞌ lo gize neive:
6 Iyafutih eo, “Isaiah kwa arerekabih isan eo i turobe, Bukamaim eo kikirum na’atube,
7 Haza eveneliti gamazi nene neze gamazi gidini loloꞌ ogavo
7 I hai kwafiren ayu isau i yabin en,
8 Lingine Oꞌmosoꞌmo louꞌ gamazi lo huko-lingidineꞌ ma nene huli eveneliti monovoꞌine nene di giliꞌ li minaaꞌ nave.
8 Kwa God ana obaiyunen kwabosair sa’ab kwayai naatu orot hai bai’obaiyen kwabai kwabukikin kwanan.”
9 Neꞌmine losa tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lengiꞌ nene avotingidatiꞌ monovo do minelone li Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi izi hulatoꞌ nene otohato ve gehepeve minikeve.
9 Naatu Jesu iuwih eo, “Kwa God ana obaiyunen bosairen sa’ab ya’in naatu taiyuw abinanakwar bai’ufnunin isan i kwaso’ob kwanekwan!
10 Neꞌmine noluvoniꞌ mene lingine tiꞌ igaꞌ angumuꞌ noluve: Moseꞌ aza ma tiꞌ lo lave: Lingine izetingine metinginemuꞌ gilavo dizavo gelekeleꞌ lamineꞌ i-ngidivoꞌ minilo. Idoꞌ ma nene ve maliꞌmo izelehingi melehingi gamazi goloso lo-ngedelineꞌ nene mo bilikevo helelive.
10 Moses na’atube eo, ‘hinat tamat inakakafiyih, yait ta hinah tamah erarafih i boro hina’asabun namorob.’
11 Neꞌmine lo lineꞌza lingine aꞌmine lineꞌ gamaziloꞌ eꞌmetilizaniꞌ aka nene tiꞌ igi hizi tilaaꞌ nave: Eveneꞌ malite engiꞌ izeꞌninginemuꞌ nehe meꞌninginemuꞌ nehe tiꞌ li li ngimaaꞌ nave: Lengiꞌ hize eleꞌ o-lengedo lengemeloneꞌ o minineꞌ initete nene kolobani initeꞌ loloꞌ oganiꞌ nenako ma lengemamolosune. Idoꞌ Kolobani initeꞌ loloꞌ ogave laniꞌ neꞌmi monovo nene neꞌmino neive: Oꞌmosoꞌmine molo-dekunivo mo eiꞌ initeꞌve loloꞌ ogave.
11 Baise o ta hinat tamat isah iti na’atube inao, abistan ayu’une kwa abibaisi i God ana sibor yayasairen.
12 Idoꞌ neꞌmine laniꞌ neꞌmo nene alingeꞌ izeꞌningine meꞌningine hizi eleꞌ ilisa ikevo ma lingine oꞌve li-ngidikevo izeꞌningine meꞌningine gelekeleꞌ lamineꞌ i-ngidivoꞌ minilo lo Moseꞌ lineꞌ gamaziloꞌ eꞌmetilizaniꞌ aka nene hize tilaaꞌ neive.
12 Tur nati na’atube nao, naatu boro men kafa’imo hinah tamah isah abisa ta nasinafumih.
13 Neꞌmine ogavo lingine lengiꞌ monovotine nene Oꞌmosoꞌmi gamaziloꞌ di medeli apizi ngimaaꞌ naniꞌ neꞌmo nene Oꞌmosoꞌmi gamazi do haza niteꞌ loloꞌ o-daaꞌ neive. Idoꞌ nevoꞌ nene nomive. Linginela neꞌmine monovo nene mukiꞌ minaaꞌ neive.
13 Kwa a’a’agir hai binanakawar kwabukikin naatu God ana tur i kamomow ebi’en naatu sawar afa moumurih maiyow auman nati na’atube kwasisinaf.”
14 Neꞌmine lo Izesuꞌ eveneꞌ mukiꞌ gohi asi lo-ngemo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza gamazi lo-lengemekuvo mukitoꞌ gili gili ngoloꞌ lilo.
14 Iban maiye Jesu sabuw rou’ay gagamin eafih hina iuwih eo, “Kwa etei iti tur anao i kwananowar naniyan kwanab.
15 — ausente —
15 Men sawar iti ufunane en orot wanawanan irun iwa’an gub kakafin etatounimih, baise abisa orot wanawananane etitit imaim iwa’an orot gub kakafih etatoun.
16 — ausente —
16 Tain hinama’am na’at tur kwanonowar kwananot.”
17 Tiꞌ lo lo-ngemo eveneꞌ hulo-ngedo numunguꞌ dizavo izipahala zuho nete aneza gamazimuꞌ longoꞌ i-daniꞌ.
17 Sabuw rou’ay gagamin ihamiyih in bar rur ufunamaim ana bai’ufununayah iti oroubon isan hibatiy.
18 — ausente —
18 Iuwih eo, “Kwa auman boro’ika kwakakasiy? men abistan ta ufunane en erun iwa’an gub kakafin orot etatounimih.
19 — ausente —
19 Anayabin men orot dogoronamaim erurumih, baise en yan kabutin wanawanan erur naatu eafuwatait ere’er.” Iti na’atube eo ana maramaim Jesu kurerereb eo, “Bay etei’imak i gewasih kwanaa.”
20 Neꞌmine lo gohi mesi lineꞌ ve: Lutingutiꞌ dizaaꞌ neineꞌ initeꞌ neꞌmovoꞌ nene lutine do goloso o-lengedaaꞌ neive.
20 Naatu ibanak eo maiye, “Abistan orot wanawananane etitit imaim iwa’an i’isan gub kakafin etatoun.
21 Naza neꞌmine noluvoniꞌ nene lutingutiꞌ goloso niteꞌ neꞌminosa dizaaꞌ neingumuꞌ luvoniꞌ ve: Adoꞌ gatine goloso gilaaꞌ idoꞌ umungive alungo gopo ingi monaaꞌ idoꞌ gumine damine ogaꞌ idoꞌ eveneꞌ ngebele helaaꞌ
21 Anayabin orot dogoron wanawanantoro’ot etitit, i not kakafin, sesebar, bar kweb, asabunubunuw, turahinah a’aawah ufuh na,
22 idoꞌ veneꞌ vemohoꞌ liliꞌ ikeniꞌ nene gopo ingi monaaꞌ idoꞌ initekumuꞌ lumo helepeleꞌ ogaꞌ idoꞌ monovo do goloso ogaꞌ idoꞌ goꞌine izo gosohoꞌ nasahaꞌ laaꞌ idoꞌ zogo zogo peleseveꞌ izaaꞌ idoꞌ ve maliti initekumuꞌ mumuzoꞌ ogo lukehe ngebelaaꞌ idoꞌ eveneꞌ dovo ledevoꞌ ogo ngemenga laaꞌ idoꞌ hokolizeꞌ igi okodine di dizaaꞌ idoꞌ dingani hizo minaaꞌ
22 kabat, tur karur, tenagogor, baiwa’an ana yeyewra’aten, bahiy, koutabitabir, bai’o’orot, naatu baifufuwen.
23 neꞌmine initeꞌ goloso mukiꞌ neꞌmo nene lutingutiꞌ dizaaꞌ neineꞌ nenako neꞌmo nene lutine do goloso ogaꞌ neive lineꞌ.
23 Iti not kakafih etei’imak i orot wanawanane enan imaim iwa’an i’isan gub kakafin etatoun.”
24 Neꞌmine ogo aza aꞌmine ebeꞌ hulo oto Tilo misubouꞌ ebeꞌ nabala vineꞌ. Vo numuno mauꞌ dizo eveneꞌ hamolitesi mela nouvongumuꞌ nene gilikelizave lo gilineꞌza aza ngelo halekilineꞌ amineꞌ.
24 Jesu efan nati ihamiy in tafaram Taiya wanawananamaim tit, naatu bar wanawanan run, men kok sabuw hitaso’ob i nati’imaim ma’am, baise men karam boro yumatan tibun.
25 Neꞌmine neivo veneꞌ maliꞌmi aluvo neꞌmi lulouꞌ nene sikalahuꞌ golosoliꞌmo dizo minavo veneꞌ neꞌmo Izesuꞌ guvele nene gelo liteꞌ lo ogo gizeneuꞌ gubiꞌ ize imineꞌ.
25 Nati’imaim babin natun babitai kikimin afiy kakafin tarasum ma bi’a’afiy Jesu ana tur nowar na biyan tit anamaim ra’iy.
26 Aꞌmine veneꞌ nene Zuda veneꞌ nevoba Silia misuboꞌmi gahevela Hoinikia alevetingutiꞌ sotoꞌ ogo mino nGiliki aleveti monovoꞌnidoꞌ eꞌmeto minineꞌ veneꞌ neꞌmo nene eiꞌ aluvoꞌmi luloutiꞌ sikalahuꞌ goloso nene imisele hulilive lo amuzo molo lo-imineꞌ.
26 Babin i Greek matuwan, baise ana tufuw an i Fonisia imaim tufuw tafaram Syria wanawanan, i Jesu ifefeyan natun biyanamaim afiy kakafin tanun tatit isan.
27 Lo-emavo Izesuꞌ aza aneza gamazi ma tiꞌ lo lo-imineꞌ: Izipeliti nosoꞌ niteꞌ nene ipeꞌ ogo gulo ngemaaꞌ nene edamive. Oꞌmosoꞌmi izipahala Isilaeleꞌ aleve do lamineꞌ o-ngedaaꞌ nouvoniꞌ nenako geiꞌ heta atoꞌ veneꞌ do lamineꞌ o-gedeloniꞌ nene edamoloseive losa gele nouve. Nemuꞌ nene nosoꞌ niteꞌ nene aꞌmine izipe nete ganaꞌ nalisave.
27 Baise Jesu babin isan eo, “Wantoro’ot i boro kek abisa tekokok tanituwih, men ef ema’am boro kek hai bay tanab tanarub haru nahimaim nare hinab hina’aan.”
28 Tiꞌ lo lavo aꞌmine veneliꞌmo Izesuꞌ gamaziꞌveloꞌ do velepeꞌ izo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Guvekasi ve gaza lamineꞌ laineꞌza izipelite nosoꞌ niteꞌ nangutiꞌ lana ngomo tevolilotiꞌ doꞌmozineꞌ nene aꞌmine tevoliꞌmi sebenguꞌ minaaꞌ aniꞌ gulo nete ha naaꞌ nave. Nemuꞌ nene ha gele nemelesane.
28 Baise babin eo, “Turobe Regah baise kek hai bay te’aa momosarih gem baban tere’er haru te’aau.”
29 Lavo Izesuꞌ lo-imineꞌ: Tiꞌ lo laningumuꞌ nene gele gemekuve. Numungala vozo. Sikalahuꞌ goloso nene mo aluva hulo-do vave.
29 Imaibo Jesu babin iu, “O abaiya’afotenamaim imih kwen, afiy o natu ihamiyika.”
30 Lavo numuꞌvela vo ningineꞌ nene sikalahuꞌ goloso aza hulo-do vavo izipe nene holomoloꞌ ongo neivo ningineꞌ.
30 Babin matabir in ana bar tit ana kek gem yan inu’in itin afiy ihamiy titaka.
31 Neꞌmine ogavo Tilo ebekutiꞌ tineꞌ molo vo Sidoni ebeꞌ hulo vo Dekapoli misubo ivileꞌ ogo nGalilaia noso ohuda vo hetelineꞌ.
31 Imaibo Jesu tafaram Taiya ihamiy Sidon wanawananamaim remor in Galilee harew kukuf yan re, naatu rabon Bar Merar Etei Umat Ronron hai me yan tit.
32 Vo hetelavo gala molave gamazi lo guno amive nene eleꞌmizi Izesuda igi anadunuꞌ okoꞌnoloꞌ do geleliho li agae li li-imaniꞌ.
32 Nati’imaim sabuw afa orot tainin gugurin, naatu menan sarusarubet i hibai hina Jesu biyan hitit naatu uman biyan tabutubun isan hifefeyan.
33 Li-imikevo vo eveneꞌ nizamanguko eleꞌmize molo ana nedunuꞌ gala lulouꞌ molo gituhoꞌ ogo vele nahunoloꞌ do gilineꞌ.
33 Imih Jesu orot bai tit sabuw rou’ay gagamin ihamiyih akisinamo nabinamaim, naatu uman orot tainin wanawanan iuturiy, imaibo kwaitutur naatu orot menan butubun.
34 Do gelo Okulumota vonuꞌ ogo leꞌ izo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Ehata, leliꞌ gamaziutiꞌ nene ngoloꞌ lozo losa ve.
34 Matan au mar nuw ra’at dogoron tutufin erawous naatu orot isan eo, “Efata,” anayabin “Kubotawiy!”
35 Lavo geto gala ngoloꞌ lavo vele nahuno nene do velepeꞌ izavo gamazi nene lo lamineꞌ ineꞌ.
35 Mar ta’imonamo orot tainin botawiy tur nowar naatu menan yamutufur tur eo gaigiwas.
36 Neꞌmine ogavo eveneꞌ mukikumuꞌ nene aꞌmine gamazi nene li sotoꞌ amilizave lo lo huko-ngidineꞌza li sotoꞌ ikevo aza gohi oꞌve lo-ngedekaꞌ lo-ngedekaꞌ neivo ingine di naba ikaꞌ ikaꞌ igi li sotoꞌ ikaꞌ ikaꞌ iꞌmi vi minaniꞌ.
36 Naatu Jesu sabuw eotanih eo, “Men yait ta ana tur kwana’owen.” Baise i mar etei sisinaf imih mar etei isan hio.
37 Idoꞌ ingine amuzo mili siza li mini tiꞌ li laniꞌ: Aza initeꞌ mukiꞌ oꞌmo vineꞌ nene mo laminekovoꞌ oꞌmo vave. Aza lavo gaꞌine molave ingine gamazi gohi nigilavo gamazi lamilizadoꞌ i minave netesi nene gamazi ha nilave.
37 Sabuw anababatun hai kasiy ra’at hifofofor men kafaita, naatu hio “Sawar etei’imak sinafen gewas! Naatu i karam boro niwa’an tainih gugurih tur hinanowar naatu awah gugih tur hinao!”

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Marcos 7, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.