Marcos 12
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Idoꞌ aneza gamazi ma Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve maliꞌmo vaini mine zuhoꞌ ogo aꞌmidoꞌ gesi hize vodo vodo ogo vaini gihile hite miꞌ izo lipelineꞌ galese nesi elosa aꞌminguꞌ mini miꞌveloꞌ gizebo iliza numuno haꞌna nesi do dizo gizo eveneꞌ ma mine gizebo i-dilizave lo hulo-ngedo misubo mala vo minineꞌ.
1 Imaibo Jesu oroubonamaim sabuw i’obaiyih eo, “Orot ana masaw bo ai ro’on tanum fur ear ituwafut, naatu wine bunubunuw ana hub bai, kaifenayan ana bar wowab sawar naatu sabuw afa tubunih hima masaw hikaif, masaw matuwan bainanawanamih in.
2 Aꞌmida neivo vaini nalaꞌ gihile elaaꞌ gamene ogavo mine meleho aza aꞌmine vaini nalaꞌ gihile nene ma do-nedo alive lo gelekeleꞌ izipe ma mine gizebo vela imiselineꞌ.
2 Grape iyamur bairuhin ana veya, ana akir orot iyafar na masaw kaifenayah biyah tit ibo aunowan bairuhin isan.
3 Imiselavo vo hetelavo mine gizebo ve ingine analoꞌ di giliꞌ liki bili imiseli hulikevo initekisi ma damo haza tineꞌ molo vineꞌ ve.
3 Baise masaw kaifenayah akir orot hibai hirab uman en hiyafar matabir in.
4 Neꞌmine ogavo gelekeleꞌ izipe gohi ma engita imiselavo vo hetelavo godolo izi okoti huli di goloso initeꞌ gehepeve i-daniꞌ.
4 Naatu masaw matuwan ibanak akir orot ta iyafar maiye na. Masaw kaifenayah akir orot hibai ukwarin hitut hi’a’afiy erebiya’ohow matabir.
5 Neꞌmine i-dikevo gohi ma imiselineꞌ nene bili hilaniꞌ. Aꞌmineꞌmine igi gohi eveneꞌ mukiꞌ ngimiselineꞌ nene linge ma ngibili di goloso i-ngidi linge ma nene mo ngibili hilaniꞌ ve.
5 Masaw matuwan akir orot tabo iyafar maiye nan hibai hirab morob, naatu akir wairafih moumurih maiyow biyafarih afa hibow hirouw afa hibow hi’asbunubunuw himorob.
6 Neꞌmine ikevo imiselelive hamoꞌ ma minineꞌ nene lulo eme neineꞌ gipele minineꞌ nenako alingeꞌ noimiselo tiꞌ lo lineꞌ: Aza neniꞌ gipeꞌne nenako ha eleꞌmize lamineꞌ ilisave.
6 “Orot ta’imonamo ihamiy ma’am i masaw matuwan natun ana yabow akisinamo, uftoro’ot iyafar not eo, ‘Natu boro hinakakafiy.’
7 Tiꞌ lo imiselineꞌza vo hetelavo mine gizebo ve nete tiꞌ li li voleloꞌ meloꞌ igi tiꞌ li laniꞌ: Me veꞌmo alingeꞌ melehidoꞌ medelo mino mine dalive nenaze. Aloꞌ bele hilukeꞌzo.
7 “Baise masaw kaifenayah orot natun nan hi’itin taiyuwih hio, ‘Masaw matuwan natunaban iti, kwana ta’asabun, saise sawar tanab it ninowat.’
8 Neꞌmine okunivo mine mene leliꞌ mide loloꞌ ilive. Tiꞌ li liteꞌ li analoꞌ diki bili hilisa mingutiꞌ geleleheꞌ igi di vi heta huli-daniꞌ ve.
8 Imih himisir kek hibai hirab morob naatu biyan hibai hisaroun masaw ufunane ra’iy.
9 Neꞌmine aniꞌ nenako mine meleho aza nadiꞌ ilive. Aza nene ogo aꞌmine midoꞌ gizebo ve mukiꞌ nene ngebele geseꞌ ogo miꞌveloꞌ nene eveneꞌ atoꞌ gohi gizebo ve ma hulo-ngedeleseive.
9 “Masaw matuwan iti tur nanonowar boro mi’itube nasinaf? Orot boro nan masaw kaifenayah nabow narouw hinamorob naatu masaw boro nab sabuw afa nitih hinama hinakaif.
10 Idoꞌ monoꞌ godolouꞌ gamazi ma tiꞌ lo neineꞌ ma nene lingine gati gilisaꞌmahe:
10 Buk iti na’atube hikikirum kwaiyab kwa’itin,
11 Aꞌmine initeꞌ do sotoꞌ ive nene guvelesi veꞌmo
11 Iti i Regah sinaf matar
12 Tiꞌ lo lo-ngemavo aꞌmine Zuda veliti monoꞌ ve naba ingine aneza gamazi nene lelikumuꞌ lave li gili galapuso emelone li gilaniꞌza eveneꞌ mukiꞌ aꞌmida minavemuꞌ nene golise ngemavo huli-di vaniꞌ.
12 Basit Jew ukwarih hikok Jesu hitab hitarab, anayabin iti oroubon eo’o ana naniyan hibaib i isah eo, baise rou’ay gagamin isan hibir, imih Jesu hihamiy in.
13 Neꞌmine igi Zuda veti gizebo ve ingine Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ aveutikisi guvelesi ve Helodeꞌni hize eleꞌ i-daaꞌ aveutikisi linge ma ingine vi Izesuꞌni golo izikevo goniꞌ o-deloneꞌ gamazi lilihe li ngimiselikevo
13 Pharisee afa naatu Herod ana kou’ay sabuw afa auman hiyafarih hin Jesu biyan hitit baibatemaim baikubibiruwin isan.
14 ezela igi heteli tiꞌ li li-imaniꞌ: Tisazo, gaza ve lisiheꞌ lamineꞌ naineꞌ nene mo gele none. Gamazi lo-ngemelineꞌ aleve nene naniꞌmine aleve nilizahe nemuꞌ gaza gaka mukiꞌ gelesaꞌmane. Eveneꞌ naba mini geiꞌ lilineꞌ gamazimuꞌ muluꞌninguꞌ goloso gili gelemilizadokisi nilizaniꞌ nemuꞌ gelamo Oꞌmosoꞌmi aka lelebizo gamazi gihilevoꞌ lo-lemaaꞌ nane. Nemuꞌ nene gaza laanivo gelelone. Loma veti guveꞌinesi ve naba Kaesaleꞌ aza takisi moni huli-nidilizave lo neidoꞌ nene eꞌmeto Zuda ve laza ma hulo-desoꞌ nene lisiheꞌ o neihe louꞌ gamazite avutoꞌ o neive.
14 Hina biyan hitit naatu hio, “Bai’obaiyenayan aki aso’ob o abisa kuo’o i turobe, sabuw abisa tisisinaf isan men kunotanot, naatu sabuw hai not o men kui’itin, baise turobe God ana kok abisa sabuw kubi’obaiyih. Kuo anowar Caesar isan kabay ana bibaiyan boro ata ofafar ana astu’ub ai en?
15 Gaza gelanivo takisi emelonidoꞌ o neihe emamolonidoꞌ o neive. Neꞌmine laniꞌza lingine Kaesaleꞌni takisi imilo lilineꞌ nene Zuda ve ngizeboloꞌ molavo ganala dalive. Idoꞌ imamilo lilineꞌ nene Loma ve ngizeboloꞌ molavo ganala dalive li gili longoꞌ aniꞌ initeliꞌmi monovo gililisa lami ha veꞌine avilelotiꞌ golo izisa longoꞌ i-daniꞌ nene Izesuꞌ aza mo ningo gelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Nanimuꞌ nemenguꞌ nimilave. Moni ma di igi nelebizikevo ningelove.
15 Imih kabay anayai ai en?” Baise Jesu hai baifuwen itin naatu eo, “Aisim ayu kwabikubibiruwu? Kabay kwabai kwana kwai’obaiyu aitin.”
16 Lavo ma imikevo ningo tiꞌ lo longoꞌ o-ngedo lineꞌ: Me moniloꞌ eveneliꞌmi golo velesi gulivesi neineꞌ nene zahi golo velesi gulivesi neive. Longoꞌ o-ngedavo ingine Kaesaleꞌ ma ve laniꞌ.
16 Kabay hibai hina hitin naatu ibatiyih, “Yait ana yumat naatu wabin?”
17 Likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Tiꞌ li ma aꞌmine moni nene ngamani gizebo ve eiꞌ Kaisaleꞌ initeꞌve noloseinako aꞌminemuꞌ nolivo ma nene ha imilo. Idoꞌ aꞌmineꞌmine igi Oꞌmosoꞌmo lingimineꞌ initetoꞌ nene ha golo hizi imilo. Neꞌmine lavo ingine golize naba li-daniꞌ.
17 Imaibo Jesu iuwih eo, “Abisa Caesar nowan Caesar kwanitin, abisa God nowan God kwanitin.”
18 Idoꞌ Sadukaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave helakutiꞌ otaaꞌ ne nomive laaꞌ ave engikutiꞌ linge ma Izesuda igi longoꞌ i-di tiꞌ li laniꞌ:
18 Imaibo Sadducee morobone misir maiye isan men tibitumatum hina Jesu biyan hitit hibatiy.
19 Tisazo, Moseꞌ aza luhuvo gize-lidineꞌ nene tiꞌ lo neive: Uvoꞌninge nakuꞌninge ma minilizangutiꞌ maliꞌmo veneꞌ do mino izipe gedamo helavo ma engikutiꞌ maliꞌmo aꞌmine gevonoꞌ veneꞌ nene dosa aꞌmine hilive nemuꞌ medelo izipe gedo molo-delive.
19 “Bai’obaiyenayan Moses aki isai ofafar iti kirum, ‘Orot natabin natun en namomorob na’at, kwafur i boro orot ta ni’aawan saise kek hinatufuw tuwah momorob efanin.’
20 Neꞌmino nenako uvoꞌninge nakuꞌninge seveni ma minaniꞌ. Aꞌmingutiꞌ uvoꞌnibo ganaꞌve neꞌmo veneꞌ do mino izipahala sotoꞌ amavo hilineꞌ.
20 Imih marasika orot ain uf nah etei seven hima’am, basit orot ain tabin natun en morob.
21 Helavo akunolo aꞌmidotiꞌ neꞌmo aꞌmine veneꞌ nene do mino izipe sotoꞌ amivo hilineꞌ. Idoꞌ helavo akunolo aꞌmidotiꞌ neꞌmo aꞌmine veneꞌ daniꞌza izipe gedamo hilineꞌ.
21 Naatu orot ufunamaim tuwah ana kwafur i’aawan, ibo na’atube kek en morob. Ef ta’imon matar orot founamaim,
22 Neꞌmine igi aꞌmine veneꞌ dikaꞌ dikaꞌ igi izipe gidami ve seveni ingine mukitoꞌ hilikaꞌ hilikaꞌ igi osuꞌ laniꞌ. Neꞌmine ikevo alingeꞌ aꞌmine venekisi nene hilineꞌ.
22 naatu etei’imak nah seven babin hi’aawan aurih kek en himumurub, uftoro’ot babin morob.
23 Neꞌmine ogavo aꞌmine veneꞌ nene aꞌmine ve seveni mukiꞌ nete daniꞌ nenako eveneꞌ mukiꞌ hilangutiꞌ otiliza gameneuꞌ nene zahi elenaho loloꞌ ilive.
23 Morobone hina mimisir ana veya babin i boro orot menatan ni’aawan? Anayabin nah seven etei babin ta’imon hi’aawan.”
24 Likevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine gili gopo aniꞌ nene Oꞌmosoꞌmi gamazi monoꞌ godolouꞌ gizi nizaniꞌ ma nene gili vevesami Oꞌmosoꞌmi amuzomukisi ma gili lamineꞌ isaꞌmaniꞌ nenako nemuꞌ nene gili gopo aniꞌ ve. Olo.
24 Jesu iyafutih eo, “Kwa i anot hikwaris! Anayabin kwa Buk Atamanin hikikirum men kwaiyab naatu God ana fair auman men kwaso’ob?
25 Neꞌmine noluvoniꞌ nene nemuꞌ noluve. Helaakutiꞌ otaaꞌ gameneuꞌ nene veneꞌ daaꞌ idoꞌ veloꞌ vaaꞌ monovo nene ma minamoloseive. Asi Oꞌmosoꞌmi angeloꞌve ha minaaꞌ naniꞌ neꞌmini eveneꞌ inginesi ha minilisave.
25 Morobone misir maiye ufunamaim tabin men ema’am, sabuw etei boro mar ana tounamatar na’atube hinama.
26 Idoꞌ lingine helaakutiꞌ otaaꞌ nemuꞌ likeze. Aꞌminemuꞌ ma Lo-lengemelove. Moseꞌ aza zautiꞌ oloꞌ gulumo ogavo ninge neivo Oꞌmosoꞌmo gamazi tiꞌ lo lo-imineꞌ monoꞌ godolouꞌ gize neineꞌ ma nene gati gilahe gilamave: Naza nene Abalahamule Isakale Zakobole engiꞌ Oꞌmosoꞌine nouve lineꞌ.
26 Naatu morobone misir maiye isan Moses ana buk kutor wairaf ea’arah isan nati’imaim kikirum kwaiyab kwa’itin? God iti na’atube eo, ‘Ayu i Abraham ana God, Isaac ana God naatu Jacob ana God.’
27 Idoꞌ aꞌmine ve hili osuꞌ ladiniko engiꞌ Oꞌmosoꞌine nouve ngelo ma lamidine. Engiꞌ Oꞌmosoꞌine nouve lineꞌ neꞌmo mo hili osuꞌ lami ha nizave lo gelelesune. Nemuꞌ nene lingine hilave nene mudise osuꞌ laaꞌ nave laaꞌ naniꞌ nene mo ladanga gehepeve nilave lo lo-ngidineꞌ.
27 I men murubih hai Godamih, baise yawasih hai God, kwa i anababatun ef kwasa’ir!”
28 Neꞌmine li gamazidunuꞌ ge hulo ne hulo li gamazi gono di nizavo monoꞌ apize ngemaaꞌ ive maliꞌmo ogo gele minineꞌ nene Izesuꞌni longoꞌ i-dikevo aꞌmidoꞌ nene do lamineꞌ ogo do velepeꞌ izo nolo-ngimivo gelo tiꞌ lo longoꞌ o-do lineꞌ: Oꞌmosoꞌmo louꞌ gamazi lo huko-lidineꞌ neutiꞌ nene gamazi mukiꞌ ngivileꞌ ogo nani gamaziꞌmo dizosa neive.
28 Ofafar bai’ubaiyenayan ta nati’imaim ma tur nonowar Jesu tur gewasin Sadducee biya’afut itin, na Jesu ibatiy. “Ofafar tur etei wanawanahimaim tur menatan i gagamin?”
29 Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Dizo neineꞌ gamazi nene neꞌmine lo neive: Lingine Isilaeleꞌ aleve gililo. Guvelesi ve Oꞌmosote neve nene eiꞌ hamoꞌ Guvelesi ve ne neive.
29 Jesu iya’afut eo, “Ofafar tur gagamin i iti, kwananowar Israel sabuw, Regah ata God akisinamo ata Regah.
30 Nemuꞌ nene lutine gatine vodinesi amuzotine vaiꞌ nesi nene Guvelesi ve Oꞌmosotida nene mili osuꞌ li lutine imivoꞌ minilo.
30 Regah a God isan iniyabow, dogor tutufin etei, ayub tutufin etei, a not tutufin etei naatu a fair tutufin etei.
31 Idoꞌ aꞌmidotiꞌ lemo nene tiꞌ lo neive: Lingine lengiꞌ okodinemuꞌ gilaaꞌ naniꞌ neꞌmine igi eveneꞌ avita gidini nizavemukisi nene gili lutine ngimilo. Aꞌmine gamazi setaꞌ ngivileꞌ ogo minineꞌ louꞌ gamazi nene gohi ma nomive.
31 Naatu ofafar gagamin bairou’abin i iti, ‘taituwa isah iniyabow o taiyuw isa kubiyabow na’atube.’ Ofafar iti rou’ab i gagamih ofafar etei hinatabirih.”
32 Lavo monoꞌ apize ngemaaꞌ ive aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Tisazo, mo lamineꞌ gehepeve lane. Oꞌmoso nene hamoꞌ neivo Oꞌmoso gohi ma nomive lo laineꞌ nene mo lamineꞌ lane.
32 Orot eo, “Abisa kuo i turobe bai’obaiyenayan, Regah akisinamo i God men god afa.
33 Idoꞌ lute gatesi amuzote vaikisi nene mudise ezela molo mino lute emo minaaꞌ idoꞌ leliꞌ okodemuꞌ gelaaꞌ nouneꞌ neꞌminosa evenekumuꞌ gelo lute ngemaaꞌ neꞌmo nene initeꞌ olokuꞌ gizo Oꞌmoso lehize-daaꞌ idoꞌ ato atoꞌ niteꞌ lehize-daaꞌ monovo nene ivileꞌ goloso ogosa naba neive. Mo lamineꞌ lane.
33 Imih dogor tutufin etei, a not tutufin etei naatu a fair tutufin etei a God isan iniyabow naatu taituwa isah inabiyabow o isa kubiyabow na’atube, iti ofafar rou’ab i gagamih men for kwarouw sibor kwa’a’afusar na’atube naatu men sibor afa God isan kwaya’ay na’atube’emih.”
34 Neꞌmine lavo aza gele vevese mino neꞌmine lineꞌ nene gelo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ vo holalinidoꞌ avitoꞌ ogane. Neꞌmine lavo gili ngehelele izavo eveneꞌ hamolitesi initeꞌ mamuꞌ gohi longoꞌ i-damaniꞌ.
34 Jesu orot ana baiya’afot i’itin i so’ob, iti orot i not wairafin, imih eo, “God ana aiwobomaim o men yokaika kuma’am.” Nati ufunamaim men yait ta Jesu isan baibat afa bow na ibaitiyimih.
35 Izesuꞌ aza monoꞌ numuno nabauꞌ monoꞌ noapize ngemo tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Monoꞌ apizi lingimaaꞌ ave nete Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live nene mo ha Davidiꞌ aꞌvopilemoꞌ neive laaꞌ naniꞌ nene nanimuꞌ laaꞌ nave.
35 Jesu Tafaror Baremaim ma bi’obaibiyih basit ibatiyih, “Aisim Ofafar bai’obaiyenayah Keriso isan i David ana agirane na hirouw teo’o?
36 Oꞌmosoꞌmi Sikalahuliꞌmo do ote-davo asiꞌve Davidiꞌ neꞌmo nene tiꞌ lo lineꞌ ma neive:
36 David Anun Kakafiyin biwan ana veya iti na’atube eorereb,
37 Neꞌmino asiꞌve Davidiꞌ neꞌmo nene aꞌmine do luꞌ izelive lo Oꞌmosoꞌmo imiselelesa livemuꞌ Guveꞌnesi ve ve lo lineꞌ nenako nemuꞌ nene aꞌmine ve aza ha Davidiꞌ aꞌvovoꞌ nene nado minelive. Olo. Neꞌmine lo monoꞌ nolivo di geseꞌ ave mukiꞌ ingine laniteꞌ gili minisa gapepeꞌ i minaniꞌ.
37 David taiyuwin Keriso isan i ana ‘Regah’ rouw eo, naatu mi’itube boro Keriso David ana agirane nan?”
38 Izesuꞌ aza monoꞌ noapize ngemo imineꞌ molo tiꞌ lo lineꞌ: Monoꞌ apizi lingimaaꞌ aveti monovo nene dikelizaze. Eheꞌ igi minilo. Ingine nene lavolavo haꞌna haꞌna liki monaakumukovoꞌ ngumo helaaꞌ neivo idoꞌ maketiloꞌ nimonavo evenelite ningi ngopoꞌni li-ngidilizangumukovoꞌ ngumo helaaꞌ neivo
38 Jesu ma bi’obaibiyih eo, “Mata toniwa’an Ofafar bai’obaiyenayah isah, i hai kok faifuw manimanih hina’osen hinaremor naatu ahar efanamaim sabuw merarayow hinitih,
39 idoꞌ monoꞌ numungukisi idoꞌ nosoꞌ niteꞌ naba nadasi ingine nene ve nabalitevoꞌ minaaꞌ aniꞌ holomoloꞌ minaakumukovoꞌ nene ngumo helaaꞌ neive.
39 Kou’ay Baremaim urama’ama yayasairen i tebowabow naatu hiyuw ana veya efan gewasih tebowabow.
40 Idoꞌ ingine veneꞌ gonoliti initeꞌ mataꞌine nene di gopo igi di engita igi idoꞌ apa niteꞌ igi gamazi haꞌna haꞌna li Oꞌmosola laaꞌ nave. Gamene nabauꞌ aꞌmine ve nene Oꞌmosoꞌmo lihime naba goloso ngemeleseive.
40 Kwafukwafur baibin tifufuwih hai sawar tebowabow naatu hai itinin baigewasin isan yoyoban manimanih teyoyoyoban, imih hai baimakiy kakafin anababatun boro hinab!”
41 Izesuꞌ aza monoꞌ numuno nabauꞌ moni milaaꞌ aniꞌ bokisi gahevela mino eveneꞌ mukiꞌ aꞌmine bokisiuꞌ moni nihulavo ninge minineꞌ. Moni heneni ve mukiꞌ nete nene moni vaiꞌ hulikaꞌ hulikaꞌ navo
41 Jesu Tafaror Bar ana kabay teya’ay sisibinamaim mare ma sabuw itih hai siwar hiya’ay. Sabuw totobuyoy wairafih kabay gagaminaka hiya.
42 veneꞌ gevonoꞌ gohoꞌ minineꞌ ma aza ogo guleheꞌ moni ngomo setaꞌ hulineꞌ. Aꞌmine moni ngomo setaꞌ nene do bizo tili (3) toea ogaꞌ neive.
42 Baise kwafur babin yababan wairafin na ana kabay gidigidih rou’ab tew wanawanan iwan ana fofonin one toea na’atube.
43 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ izipahala zuho asi lo-ngemavo ezela ikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Laminetoꞌ nolo-lingimuve. Veneꞌ gevonoꞌ gohoꞌ veneꞌ meꞌmo moni hulineꞌ neꞌmo nene eveneꞌ mukitoꞌ moni hulaniꞌ nene ngivileꞌ ivosa hulave.
43 Jesu ana bai’ufununayah eaf ayuwih hina hai tur eowen eo, “Anababatun a tur ao’owen, iti kwafur babin ana siwar tew biwan i gagamin na’in sabuw etei hiya’iy natabirih.
44 Neꞌmine ngivileꞌ ogo hulave luvoniꞌ nene eveneꞌ mukiꞌ ingine moniꞌine vaiꞌ lo miningutiꞌ hulaniꞌza aza nene nosoꞌ niteꞌve do sotoꞌ ilineꞌ initeꞌ gohi ma minamivo initeꞌ mataꞌ gohoꞌ neingutiꞌ nene hulave lo lo-ngimineꞌ.
44 Afa hiya’aya i aurih karam turin hiyai turin hibotan, baise kwafur babin yababan wairafin abisa biyan ma’am etei’imak bai na yai.”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Marcos 12, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.