Marcos 10
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NVT
1 Izesuꞌ aza aꞌmine ebeꞌ hulo Zudaia misubo nene vo hulo Zodani noso helala vineꞌ. Vo nela neivo ezela eveneꞌ mukiꞌ iheꞌ igi di geseꞌ ikevo aza ogaꞌ ineꞌ neꞌmino gohi monoꞌ apize ngemo minineꞌ.
1 Então Jesus deixou Cafarnaum e foi para a região da Judeia, a leste do rio Jordão. Mais uma vez, multidões se juntaram ao seu redor e, como de costume, ele as ensinava.
2 Neꞌmino neivo Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave malite igi emenguꞌ mili tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Ve maliꞌmo elenahine imisele hulilineꞌ nene gaza gelanivo leze Zuda veti louꞌ gamazi avutoꞌ ilihe amilive.
2 Alguns fariseus vieram e tentaram apanhar Jesus numa armadilha com a seguinte pergunta: “Deve-se permitir que um homem se divorcie de sua mulher?”.
3 Longoꞌ i-dikevo velepeꞌ izo longoꞌ o-ngedo tiꞌ lo lineꞌ: Moseꞌ aza nadive lo lo huko-lengede neineꞌ neve.
3 Jesus respondeu: “O que Moisés disse na lei a respeito do divórcio?”.
4 Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li laniꞌ: Ve ma elenahine imiselelove lo gelo ma veneꞌ vemohoꞌ izi hukaaꞌ luhuvo gizo emosa imiseleleseive lo Moseꞌ aza gele leme neineꞌ ve.
4 “Ele o permitiu”, responderam os fariseus. “Disse que um homem poderia dar à esposa um certificado de divórcio e mandá-la embora.”
5 Likevo aza tiꞌ lo lineꞌ: Lingine gamazi gilami peleseveꞌ izaaꞌ angumuꞌ aꞌmine louꞌ gamazi nene gize-lingidineꞌ ma neive.
5 Jesus, porém, disse: “Moisés escreveu esse mandamento porque vocês têm o coração duro,
6 Gize-lingidineꞌza Oꞌmosoꞌmo initeꞌ mataꞌ ganaꞌ apiꞌ ogo do sotoꞌ ineꞌ gamenela nene veneꞌ vemohoꞌ do sotoꞌ ineꞌ ve.
6 mas ‘Deus os fez homem e mulher’ desde o princípio da criação.
7 Nemuꞌ tiꞌ lo lo neineꞌ ma neive:
7 ‘Por isso o homem deixa pai e mãe e se une à sua mulher,
8 Nemuꞌ nene ingine sitaꞌ nizasive ma lo-ngedamolosune. Mo hamoꞌ nene nizasive.
8 e os dois se tornam um só’. Uma vez que já não são dois, mas um só,
9 Nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo initeꞌ do hamoꞌ ogo molo neingutiꞌ ve malike do izeꞌ molaaꞌ nene nomive.
9 que ninguém separe o que Deus uniu”.
10 Neꞌmine lavosa numunguꞌ dizi minanguꞌ nene izipahala zuho nete aꞌmine initekumuꞌ nene gohi longoꞌ i-daniꞌ.
10 Mais tarde, quando Jesus estava em casa com seus discípulos, eles tocaram no assunto outra vez.
11 Longoꞌ i-dikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve maliꞌmo elenahine imisele hulo veneꞌ gohi ma dalineꞌ nene aza elenahine do gopo o-do Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi avutoꞌ oloseinako lihime naba daloseive.
11 Jesus respondeu: “Quem se divorcia de sua esposa e se casa com outra mulher comete adultério contra ela.
12 Idoꞌ veneꞌ ma vanahine hulo-do ve gohi maloꞌ vilineꞌ nene Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi avutoꞌ oloseinako lihime naba daloseive.
12 E, se a mulher se divorcia do marido e se casa com outro homem, comete adultério”.
13 Eveneꞌ malite izipe ngomo nene okoꞌnidoꞌ do gelo noꞌnohoꞌ ize-ngedelive li Izesuda ngeleꞌmizi nivavo izipahala zuho nete oꞌve li-ngidi ngelemaniꞌ.
13 Certo dia, trouxeram crianças para que Jesus pusesse as mãos sobre elas, mas os discípulos repreendiam aqueles que as traziam.
14 Neꞌmine ikevo ningo gelo Izesuꞌ aza izeboloꞌ molavo tiꞌ lo lo-ngidineꞌ: Izipe ngomo ngomo meꞌmine minave nene Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ ngeleꞌmize molaaꞌ neinako huli-ngimikavo nenita ha alizaze. Oꞌve li-ngidamilo.
14 Ao ver isso, Jesus ficou indignado com os discípulos e disse: “Deixem que as crianças venham a mim. Não as impeçam, pois o reino de Deus pertence aos que são como elas.
15 Naza laminetoꞌ nolo-lingimuve: Izipe ngomoliti ngemeni dameni neꞌminesi mini Oꞌmoso nene gizebo vete minelive li gelekeleꞌ lapa nomineꞌ i-damilizave nene eiꞌ Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ nene mo kekeꞌ vi hilamilisave.
15 Eu lhes digo a verdade: quem não receber o reino de Deus como uma criança de modo algum entrará nele”.
16 Neꞌmine lo izipe ngabutiꞌ izo ana okoꞌnidoꞌ nohito noꞌnohoꞌ ize-ngidineꞌ.
16 Então tomou as crianças nos braços, pôs as mãos sobre a cabeça delas e as abençoou.
17 Izesuꞌ aza aka volosa apiꞌ neivo ve maliꞌmo lotiꞌ izo ogo hetelo gizeneuꞌ gubiꞌ ize emo longoꞌ o-do tiꞌ lo lineꞌ: Tisaꞌ lamino, naza nene nadiꞌ okuvo Oꞌmosoꞌmo minevoꞌ minevoꞌ nemeni dameni nemelive.
17 Quando Jesus saía para Jerusalém, um homem veio correndo em sua direção, ajoelhou-se diante dele e perguntou: “Bom mestre, que devo fazer para herdar a vida eterna?”.
18 Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Nezemuꞌ nene ve lamino nanimuꞌ nolo-nedane. Lamineꞌ minave nene hamokisi mo nizamavo Oꞌmoso eiꞌ hamoꞌ nene lamineꞌ minive nenako neꞌmine laineꞌ nene neniꞌ monovoꞌne nadiꞌ o neive.
18 “Por que você me chama de bom?”, perguntou Jesus. “Apenas Deus é verdadeiramente bom.
19 Gaza aka gamazi nene mo gele nane. Aꞌmine gamazi nene tiꞌ lo neive: Lingine eveneꞌ ngibili hilamilo. Idoꞌ veneꞌ vemohoꞌ liliꞌ ikeniꞌ nete lingine bizivoꞌ mini veneꞌ nehe vemohoꞌ nehe gohi masi gopo ingamilo. Idoꞌ gumine amilo. Idoꞌ eveneꞌ mamuꞌ gopoꞌ napa gamazi li-ngidii sakupo gamazi li-ngidamilo. Ve maliti initeꞌ nene tiliki igi damilo. Idoꞌ izetingine metinginemuꞌ gilikevo dizavo gelekeleꞌ i-ngidi minilo.
19 Você conhece os mandamentos: ‘Não mate. Não cometa adultério. Não roube. Não dê falso testemunho. Não engane ninguém. Honre seu pai e sua mãe’.”
20 Neꞌmine lo-emavo ve aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Tisazo. Aꞌmine laineꞌ mukiꞌ nene naza izipelotiꞌ gelo eꞌmeteꞌmo ogo minuvoniꞌ ve.
20 O homem respondeu: “Mestre, tenho obedecido a todos esses mandamentos desde a juventude”.
21 Lavo Izesuꞌ aza ningo ninge lamineꞌ o-do tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza initeꞌ hamoꞌ ma amanidiꞌmo nene lisiheꞌ amane. Vo initeꞌ mataka mukiꞌ nene izeꞌ molo meni do aꞌmidotiꞌ moni nene do gohoꞌ gahaliꞌ izeꞌ molo ngemezo. Neꞌmine ilineꞌ neꞌmo nene henenika Okulumokuko nene ma mineleseive Neꞌmine ogosa ogo neꞌmetezo.
21 Com amor, Jesus olhou para o homem e disse: “Ainda há uma coisa que você não fez. Vá, venda todos os seus bens e dê o dinheiro aos pobres. Então você terá um tesouro no céu. Depois, venha e siga-me”.
22 Neꞌmine lo lavo ve aza eiꞌ heneniꞌve vaiꞌ lo minineꞌ nemuꞌ agae lo geni belavo muheleꞌ ogo vo ha ha ineꞌ ve.
22 Ao ouvir isso, o homem ficou desapontado e foi embora triste, pois tinha muitos bens.
23 Novivo Izesuꞌ aza velepeꞌ izo vonuꞌ ngebelo hulo eza ema ogo izipahala zuho tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Heneni nganeni ve ingine Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ nene vi hilalisa geꞌnebe goloso ilisave.
23 Jesus olhou ao redor e disse a seus discípulos: “Como é difícil os ricos entrarem no reino de Deus!”.
24 Lavo izipahala zuho ingine Izesuꞌ gamazi neꞌmine lingumuꞌ gopo gaꞌine gilaniꞌza gohi tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Vekizo. Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ vo holaaꞌ nene geꞌnebe gono goloso neive.
24 Os discípulos se admiraram de suas palavras. Mas Jesus disse outra vez: “Filhos, entrar no reino de Deus é muito difícil.
25 Idoꞌ kamela ize nene naba neineꞌ nenako nemuꞌ nene nalaꞌ lolosoꞌ igaꞌ naniꞌ nakese neꞌmi veleuꞌ nene ma volosa ilineꞌ nene geꞌnebe goloso oloseineꞌza heneni ve nete aꞌmine nene ivileꞌ ivosa Oꞌmosoꞌmo gizebo o neineꞌ ebekuꞌ nene vilisa geꞌnebe ilisave.
25 É mais fácil um camelo passar pelo buraco de uma agulha que um rico entrar no reino de Deus”.
26 Neꞌmine lavo ingine upuhoꞌ goloso igi voꞌine vavo angiseꞌine tiꞌ li li voleloꞌ meloꞌ aniꞌ: Laza nene Oꞌmosoꞌmo umo hilive nene heneni ve loloꞌ o-ngedaaꞌ neihe lo giluneꞌza gaza heneni ve netesi Oꞌmosoꞌmo gizebo o neineꞌ ebekuꞌ nene mo vi hilamilisave lo lainako nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ hamokisi mo ma do luꞌ izamivo eze gizebo inguꞌ nene vo holamolobe lo nogilune.
26 Perplexos, os discípulos perguntaram: “Então quem pode ser salvo?”.
27 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza vonuꞌ nongebelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Eveneꞌ angiseꞌnidatiꞌ lukuvo ngeli ma namilisaha Oꞌmoso nene engiꞌ neꞌmine nomive. Oꞌove. Eiꞌ nene initeꞌ mukiꞌ ogaꞌ amuzo do neineꞌ nenako eveneꞌ do nguꞌ izelidoꞌ lisiheꞌ o neive.
27 Jesus olhou atentamente para eles e respondeu: “Para as pessoas isso é impossível, mas não para Deus. Para Deus, tudo é possível”.
28 Lavo Petoloꞌ apiꞌ ogo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza gelezo. Laza neve initeꞌ matate mukiꞌ nene hulo osuꞌ lo geꞌmeto noune.
28 Então Pedro começou a falar: “Deixamos tudo para segui-lo”.
29 Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Laminetoꞌ ma lo-lengemelove. Ve ma ingine nenikumuꞌ idoꞌ monoꞌ gamazi laminekumuꞌ numuno ebeꞌine nehe uvoꞌningine nakuꞌningine nehe ateꞌningine alunoꞌningine nehe izeꞌningine meꞌningine nehe idoꞌ izipahaꞌine nehe misuboꞌine nehe neꞌmine initeꞌ ma huli nilizaniꞌ nene
29 Jesus respondeu: “Eu lhes garanto que todos que deixaram casa, irmãos, irmãs, mãe, pai, filhos ou propriedades por minha causa e por causa das boas-novas
30 aꞌmine huli nilizaniꞌ initetoꞌ nene medeli ma damilizavoba mo dalizavevoꞌ nene nizave. Aꞌmine huli nilizaniꞌ initeꞌ mukiꞌ hamotoꞌ hamotoꞌ nene hadeti hadeti neꞌmine gohi ma dikaꞌ dikaꞌ ilisave. Aꞌmine numuꞌnidoꞌ nehe engiꞌ zuholoꞌ nehe minamunoꞌnidoꞌ nehe aꞌmidoꞌ aꞌmidoꞌ nene gohi gohi dalisave. Aꞌmine initeꞌ nene idise noneꞌ gameneuꞌ nene dikaꞌ dikaꞌ ilisaniꞌza goboni malaꞌ malaꞌ neꞌmi lulouꞌ nesi mini-di vilisave. Idoꞌ alingeꞌ gamene ma sotoꞌ ogo alinguꞌ nene minevoꞌ minevoꞌ ngemeni dameni nesi dalisave.
30 receberão em troca, neste mundo, cem vezes mais casas, irmãos, irmãs, mães, filhos e propriedades, com perseguição, e, no mundo futuro, terão a vida eterna.
31 Neꞌmine ilisaniꞌza dizi nilizaniꞌ aleveutiꞌ linge mukiꞌ nene limi minilisave. Idoꞌ limi nilizaniꞌ aleve nene dizi minilisave.
31 Contudo, muitos primeiros serão os últimos, e muitos últimos serão os primeiros”.
32 Zelusalemi numuda vilisa akaloꞌ nivavo Izesuꞌ aza gomuꞌ molo novivo izipahala zuho ingine nene ngehelele ize mineꞌ mineꞌ ivo nivavo ma ngeꞌmeti vave ingine nene golise gilaniꞌ. Tiꞌ navo Izesuꞌ aza izipahala zuho tuvelu nene ngeleꞌmize gaheve ogo ezela sotoꞌ o-delineꞌ initekumuꞌ nene gohi apiꞌ ogo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ:
32 Por esse tempo, subiam para Jerusalém, e Jesus ia à frente. Os discípulos estavam muito admirados, e o povo que os seguia tinha grande temor. Jesus chamou os Doze à parte e, mais uma vez, começou a descrever tudo que estava prestes a lhe acontecer.
33 Gililo. Laza nene Zelusalemi numuno ebeta dizo novune. Aꞌmida nene Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi avotemote laniꞌ monoꞌ apizi ngimaaꞌ avesi engiꞌ aꞌninguꞌ milikevo ingine goniꞌ i-nidi lihimeka apaso helelinidoꞌ o neive li Zuda ve minamaniꞌ heta atoꞌ aleveliti aꞌninguꞌ mili-nidikevo
33 “Ouçam”, disse ele. “Estamos subindo para Jerusalém, onde o Filho do Homem será traído e entregue aos principais sacerdotes e aos mestres da lei. Eles o condenarão à morte e o entregarão aos gentios.
34 ingine gize zohiꞌ i-nidi gituhoꞌ i-nidi gasavasi nalatunuꞌ nene meheꞌne iziviꞌ lediviꞌ igi nibili nibili hililisave. Neꞌmine igi nibili hilikevo gamene setohamo vavo gohi otelesuve lo lineꞌ.
34 Zombarão dele, cuspirão nele, o açoitarão e o matarão, mas depois de três dias ele ressuscitará.”
35 Zebedaioꞌ gipele setaꞌ Zakoboki Zohaneki ingi Izesuda vi tiꞌ li li-imasineꞌ: Tisazo. Laza initeꞌ nanitekumuꞌ lolosihe aꞌminemuꞌ lokusivo gaza aꞌmidoꞌ o-ledeline losa nolusive.
35 Então Tiago e João, filhos de Zebedeu, vieram e falaram com ele: “Mestre, queremos que nos faça um favor”.
36 Likesivo aza tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Lingi nene naza nadiꞌ o-lengedelongumuꞌ nilasive.
36 “Que favor é esse?”, perguntou ele.
37 Lavo tiꞌ li li-imasineꞌ: Gaza Guvekasi ve loloꞌ ogo minelineꞌ gamenela nene laza gezelotiꞌ lemo eveneꞌ lingesi ma ngivileꞌ ogo guvetesi ve loloꞌ ogo mino anga zamelasi adavalasi minilizo lo gele lemeline losa nolusive.
37 Eles responderam: “Quando o senhor se sentar em seu trono glorioso, queremos nos sentar em lugares de honra ao seu lado, um à sua direita e outro à sua esquerda”.
38 Likesivo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine longoꞌ i-nidasineꞌ initeliꞌmi monovo nene gilami gopo likesive. Initeꞌ goloso i-nidilizaniꞌ nene ekeseꞌ noso neꞌmino nenako aꞌmine i-nidilizaniꞌ initeꞌ nene ha gehelesa nouve. Idoꞌ linginesi neniꞌ geheloniꞌ initeꞌ ekeseꞌ noso neꞌmine minineꞌ nene ha gihilisidoꞌ i nizasihe. Mulumo alumo niteꞌ noso neꞌmino holosa neꞌmi lulouꞌ minelonguꞌ nene linginesi neꞌmi lulouꞌ nene ha minilisidoꞌ i nizasihe.
38 Jesus lhes disse: “Vocês não sabem o que estão pedindo! São capazes de beber do cálice que beberei? São capazes de ser batizados com o batismo com que serei batizado?”.
39 Lavo ingine tiꞌ li li-imasineꞌ: Ee, laza neꞌmine ha olosidoꞌ o nosive. Likesivo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lamineꞌ lingine neniꞌ geheloniꞌ geni nene gihi mulumo alumoliꞌmi lulouꞌ minelonguꞌ nene linginesi aꞌmineꞌmi lulouꞌ nene minilisineꞌza
39 “Somos!”, responderam eles. Então Jesus disse: “De fato, vocês beberão do meu cálice e serão batizados com o meu batismo.
40 aꞌne zamelasi adavalasi minaaꞌ moꞌmosiꞌ nene neniꞌ initeꞌ neivosa lengemelohe. Oꞌmosoꞌmo dalisive lo do vaꞌvaꞌ o-ngidive engikovoꞌ nene dalisasive.
40 Não cabe a mim, no entanto, dizer quem se sentará à minha direita ou à minha esquerda. Esses lugares serão daqueles para quem eles foram preparados”.
41 Zakoboki Zohaneki neꞌmine asineꞌ nemuꞌ izipahala zuho linge teni ingine gilii engikumuꞌ nene muluꞌninguꞌ goloso ineꞌ
41 Quando os outros dez discípulos ouviram o que Tiago e João haviam pedido, ficaram indignados.
42 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ asi lo-ngedavo ezela ikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosoꞌmi zuho minamaniꞌ heta atoꞌ ve engiꞌ gizebo veꞌine ve lave ingine nete eveneꞌine nene gelekeleꞌ i-lidilizave li amuzo mili li-ngidaaꞌ nave. Aꞌmine eveneꞌ engita eveneꞌ naba minave nete nene aꞌmine eveneꞌine zuho nene ngivileꞌ igi amuzo ve goloso minisa gizebo i-ngidaaꞌ nave. Neꞌmine igaꞌ naniꞌ nemuꞌ nene lingine mo gili nizaniꞌza
42 Então Jesus os reuniu e disse: “Vocês sabem que os que são considerados líderes neste mundo têm poder sobre o povo, e que os oficiais exercem sua autoridade sobre os súditos.
43 lengiꞌ muliseuꞌ nene ingine igaꞌ naniꞌ neꞌmine nene ma amilisave. Lengikutiꞌ ve maliꞌmo guveꞌnesi ve loloꞌ olove lo gelo ma aza nene lengiꞌ gelekeleꞌ vetine neꞌmine loloꞌ ogo mineleseive.
43 Entre vocês, porém, será diferente. Quem quiser ser o líder entre vocês, que seja servo,
44 Ee, ve ma aza gomuꞌ molo lengemo eveneꞌ naba minelove lo gelo ma aza nene mukiliti goboni izipe neꞌmine loloꞌ ogo mineleseive.
44 e quem quiser ser o primeiro entre vocês, que se torne escravo de todos.
45 Idoꞌ neꞌmine noluvoniꞌ nene naza Oꞌmosolatiꞌ ve gihile nouvoniꞌ nesi nene eveneꞌ gelekeleꞌ i-nidi neleꞌmize lamineꞌ ilizave losa lemamuve. Asi gelekeleꞌ o-ngedo ngeleꞌmize lamineꞌ olosa ogo eveneꞌ mukiꞌ nene meni hizo do nguꞌ izo do tineꞌ molo-ngedelove lo engikumuꞌ okoꞌne hulo helelesa limuvoniꞌ nenako nemuꞌ noluve.
45 Pois nem mesmo o Filho do Homem veio para ser servido, mas para servir e dar sua vida em resgate por muitos”.
46 Zeliko numuda vi hetelaniꞌ. Vi heteli Aꞌmine ebeꞌ nene huli izipahala zuhosi eveneꞌ mukiꞌ ezela di geseꞌ igi minavesi nivavo Timaioꞌ gipele Batimaioꞌ aza vele likavo mino monimuꞌ vokuꞌ vokuꞌ lo aka gahevela minineꞌ.
46 Então chegaram a Jericó. Quando Jesus e seus discípulos saíam da cidade, uma grande multidão os seguiu. Um mendigo cego chamado Bartimeu, filho de Timeu, estava sentado à beira do caminho.
47 Mino Nasalete ve Izesuꞌ nave likevo gelo apiꞌ ogo amuzo molo asi lo lineꞌ: Izesuvo, guvelesi ve naba Davidiꞌ aꞌvo ezeloꞌ medelo minanive make, nenikumuꞌ nene mulumoꞌne ningevo.
47 Quando Bartimeu soube que Jesus de Nazaré estava perto, começou a gritar: “Jesus, Filho de Davi, tenha misericórdia de mim!”.
48 Lavo eveneꞌ mukiꞌ ingine legeno minelive li oꞌve li-di elemaniꞌza aza nene gohi amuzo molo vise naba lo tiꞌ lo lineꞌ: Davidiꞌ aꞌvo make, nenikumuꞌ nene mulumoꞌne ningevo.
48 Muitos lhe diziam aos brados: “Cale-se!”. Ele, porém, gritava ainda mais alto: “Filho de Davi, tenha misericórdia de mim!”.
49 Neꞌmine loꞌmo loꞌmo angumuꞌ nene gelo Izesuꞌ aza akaloꞌ vo ote mino alize li-imilo lineꞌ. Lavo vele likivemuꞌ nene asi tiꞌ li li-imaniꞌ: Gezemuꞌ nolize. Mulungauꞌ lamineꞌ gelo oto ano.
49 Quando Jesus o ouviu, parou e disse: “Falem para ele vir aqui”. Então chamaram o cego. “Anime-se!”, disseram. “Venha, ele o está chamando!”
50 Neꞌmine likevo vele likive gelo saketiꞌve apase hulo upuhoꞌ ogo oto Izesuda vineꞌ.
50 Bartimeu jogou sua capa para o lado, levantou-se de um salto e foi até Jesus.
51 Vogavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo longoꞌ o-do lineꞌ: Gaza nene nadiꞌ o-gedelove losa nogelane. Neꞌmine lo longoꞌ o-davo aza tiꞌ lo lineꞌ: Guveꞌnesi ve make, gaza veꞌne nene do lamineꞌ oganivo gohi veꞌne ningeloho.
51 “O que você quer que eu lhe faça?”, perguntou Jesus. O cego respondeu: “Rabi,
52 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza gele eleꞌvoleꞌ anidiꞌmo nene lamineꞌ ogange. Vozo. Neꞌmine nolivo aꞌmidoꞌ liteꞌ lo vele nene lamineꞌ ogavo vele ningo akaloꞌ nene Izesuꞌni eꞌmeto vineꞌ.
52 Jesus lhe disse: “Vá, pois sua fé o curou”. No mesmo instante, o homem passou a ver e seguiu Jesus pelo caminho.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Marcos 10, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.