Lucas 6

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Holiseꞌ gameneuꞌ Izesuꞌ aza izipahala zuhosi viti minguꞌ nivavo izipahala zuho nete viti godololatiꞌ gihile nene ili aꞌninguꞌ hupuꞌ izi niꞌmi vaniꞌ.
1 Aconteceu que, num sábado, Jesus passava pelas searas, e os seus discípulos colhiam e comiam espigas, debulhando-as com as mãos.
2 Neꞌmine aniꞌza Halisaioꞌ monoꞌ gilaaꞌ ave malite tiꞌ li laniꞌ: Lingine louꞌ gamaziuꞌ nene holiseꞌ gameneuꞌ gono damilo li nizaniꞌ mako neꞌmine nanimuꞌ nave.
2 E alguns dos fariseus lhes disseram: — Por que vocês fazem o que não é lícito aos sábados?
3 Likevo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Idoꞌ Zuda ve leliꞌ avotemoti guveꞌinesi ve naba Davidiꞌ aza ezesi monave gaꞌna hili minangumuꞌ nene louꞌ gamaziꞌmo initeꞌ mamuꞌ namaaꞌ ve lo hize tilavo tile minineꞌ aka nene goloso amivo ha do ngoloꞌ loo Davidiꞌ ineꞌ initeꞌ nene monoꞌ godolouꞌ gati gilahe gilamahe.
3 Jesus tomou a palavra e disse:
4 Aza neꞌmine ineꞌ ve. Oꞌmosoꞌmi monoꞌ numunguꞌ dizavo evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive neꞌmo Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ milaniꞌ beleti nene eveneꞌ gohi malitesi namilizave lo asi evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ avetevoꞌ ha nalisave lo louꞌ gamaziꞌmo lavo minineꞌ beleti nene Davidiꞌni do emavo idoꞌ ezesi makaꞌ monave ngemavo mukitoꞌ ezesi naniꞌ. Nemuꞌ nene goloso amivo neniꞌ izipahaꞌne zuho nene aꞌmineꞌmine igi viti gihile mene ha nalisave.
4 Como entrou na casa de Deus e, pegando os pães da proposição, comeu e deu também aos que estavam com ele, pães que não lhes era lícito comer, mas exclusivamente aos sacerdotes?
5 Neꞌmine lo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza nene holiseliꞌmi meleho mino aꞌmine holisekuꞌ iliza initekumuꞌ idoꞌ amiliza initekumuꞌ laaꞌ uve nene nenikovoꞌ nouve.
5 Então Jesus lhes disse:
6 Idoꞌ holiseꞌ gamene mauꞌ Izesuꞌ aza monoꞌ numunguꞌ dizo monoꞌ apize ngemo neivo aꞌminguꞌ nene ve ma ana zamela goloso ogo gilizevo o vive ma minineꞌ.
6 Aconteceu que, em outro sábado, Jesus entrou na sinagoga e começou a ensinar. Estava ali um homem que tinha a mão direita ressequida.
7 Neivo louꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ avesi Halisaioꞌ monoꞌ gilaaꞌ avesi ingine Izesuꞌ aza aꞌmine ve nene idise do lamineꞌ o-delineꞌ nene holisekumuꞌ laniꞌ louꞌ gamazi ma nene avutoꞌ oloseinako nemuꞌ goniꞌ o-deloneꞌ aka ma sotoꞌ ilihe li vonuꞌ bili ningi minaniꞌ.
7 Os escribas e os fariseus observavam Jesus, procurando ver se ele faria uma cura no sábado, a fim de acharem de que o acusar.
8 Neꞌmine igi nizavo Izesuꞌ aza ingine gilaniꞌ initeꞌ nene mo ningo gelo ana goloso o vive nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza olusoꞌ mene ogo otezo. Neꞌmine lavo aza oto ogo aꞌmidoꞌ ote minineꞌ.
8 Mas Jesus, conhecendo os pensamentos deles, disse ao homem da mão ressequida: E ele, levantando-se, ficou em pé.
9 Ote neivo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza tiꞌ lo longoꞌ noo-lingiduve. Leze louꞌ gamazite neꞌmo nadive lo neive. Holiseꞌ gameneuꞌ nene monovo lamineꞌ ilo lo neihe goloso ilo lo neive. Adoꞌ eveneꞌ di lamineꞌ i-ngidilo lo neihe di goloso i-ngidilo lo neive.
9 Então Jesus disse a eles:
10 Lo lo-ngemo eveneꞌ mukiꞌ vonuꞌ ngebele osuꞌ lo ana goloso o vive ma nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Anga do pehe lozo. Lavo do pehe lavo ana nene gohi lamineꞌ ineꞌ ve.
10 Então Jesus, olhando para todos que estavam ao seu redor, disse ao homem: Ele assim o fez, e a mão lhe foi restaurada.
11 Neꞌmine ineꞌza louꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ avesi Halisaioꞌ monoꞌ gilaaꞌ avesi ingine Izesuꞌnimuꞌ ngizeboloꞌ goloso molavo nemuꞌ li voleloꞌ meloꞌ igi nadiꞌ o-delone li laniꞌ ve.
11 Mas eles se encheram de furor e discutiam entre si quanto ao que fariam contra Jesus.
12 Aꞌmine gameneuꞌ nene Izesuꞌ aza Oꞌmosola lolosa golola dizo vineꞌ. Dizo vo Oꞌmosola lovoꞌ lovoꞌ ogo neivo litiꞌmuso izo goꞌ lineꞌ.
12 Naqueles dias, Jesus se retirou para o monte, a fim de orar, e passou a noite orando a Deus.
13 Idoꞌ goꞌ lavo nedengaꞌ nene eze eꞌmeti monaaꞌ ave izipahala zuho mukiꞌ nene asi lo-ngedavo ikevo engikutiꞌ eveneꞌ tuvelu (12) ngeleꞌmize kegeso ezeloꞌ medeli mini gamazi lilizave aposolo ve lo ngeleꞌmize molaniꞌ.
13 E, quando amanheceu, chamou a si os seus discípulos e escolheu doze dentre eles, aos quais deu também o nome de apóstolos:
14 Ingine guliveꞌine nene neꞌmino minineꞌ: Simoniꞌ nene guliveꞌve gohi Petoloꞌ ve lo molaniꞌ idoꞌ Petoloꞌ nakunolo Adeleaꞌ ve idoꞌ Zakoboꞌ ve Zohaneꞌ ve idoꞌ Hilipoꞌ ve Batolomaioꞌ ve
14 Simão, a quem acrescentou o nome de Pedro, e André, seu irmão; Tiago e João; Filipe e Bartolomeu;
15 Mataioꞌ ve Tomasiꞌ ve idoꞌ Alahaioꞌ gipele Zakoboꞌ abalaho ve idoꞌ Loma ve leliꞌ misuboutiꞌ ngimisele hulolone li amuzo milaaꞌ aveutiꞌ minive lave Simoniꞌ gohi ma neeve
15 Mateus e Tomé; Tiago, filho de Alfeu, e Simão, chamado Zelote;
16 idoꞌ Zakoboꞌ gohi maliꞌmi gipele Zudaꞌ ve idoꞌ alingeꞌ Izesuꞌni do sotoꞌ o-dive adoꞌ Keliotoꞌ numuno ebetotiꞌ ve Zudaꞌ engiꞌ neve nene minaniꞌ ve.
16 Judas, filho de Tiago, e Judas Iscariotes, que se tornou traidor.
17 — ausente —
17 E, descendo com eles do monte, Jesus parou num lugar plano onde se encontravam muitos discípulos seus e grande multidão do povo, de toda a Judeia, de Jerusalém e do litoral de Tiro e de Sidom,
18 — ausente —
18 que vieram para o ouvir e para ser curados de suas doenças. Também os atormentados por espíritos imundos eram curados.
19 Idoꞌ Izesudatiꞌ amuzo neꞌmo eveneꞌ do lamineꞌ o-ngidineꞌ nemuꞌ nene eveneꞌ mukiꞌ ingine eiꞌ okoꞌnoloꞌ do gelosa lamineꞌ olosune li okoꞌnoloꞌ di gililisa aniꞌ ve.
19 E todos da multidão procuravam tocar em Jesus, porque dele saía poder; e curava todos.
20 — ausente —
20 Então, olhando para os seus discípulos, Jesus lhes disse:
21 — ausente —
21 — Bem-aventurados são vocês
22 — ausente —
22 — Bem-aventurados são vocês quando as pessoas os odiarem, expulsarem da sua companhia, insultarem e rejeitarem o nome de vocês como indigno, por causa do Filho do Homem.
23 — ausente —
23 Alegrem-se naquele dia e exultem, porque grande é a recompensa de vocês no céu; porque os pais dessas pessoas fizeram o mesmo com os profetas.
24 — ausente —
24 — Mas ai de vocês, os ricos,
25 — ausente —
25 — Ai de vocês
26 — ausente —
26 — Ai de vocês, quando todos os elogiarem, porque os pais dessas pessoas fizeram o mesmo com os falsos profetas!
27 Neꞌmino neineꞌza neze gamaziꞌne nigilave nene naza tiꞌ lo nolo-lingimuve: Biluvatine nene lutine ngimi lengikumuꞌ goseleꞌ ngebelaaꞌ neive nene nasahiliꞌ i-ngidi di lamineꞌ i-ngidilo.
27 — Digo, porém, a vocês que me ouvem: amem os seus inimigos, façam o bem aos que odeiam vocês.
28 Idoꞌ initeliꞌmo ma lingibilivoo li usiꞌ izi-lingidaaꞌ naniꞌ aleve nene Oꞌmosoꞌmo noꞌnohoꞌ ize-lingidivoo li-lingimilo. Idoꞌ goboni mili-lingidilizavemuꞌ nene do lamineꞌ o-ngedelive li Oꞌmosola li minilo.
28 Abençoem aqueles que os amaldiçoam, orem pelos que maltratam vocês.
29 Idoꞌ ve maliꞌmo gatidoꞌ noizivo ma nene helalasi izelize mine velepeꞌ izilo. Idoꞌ ve maliꞌmo saketika nene dalove nolivo ma nene siotika ngomo lulouꞌ nesi nene do aꞌmanapa amozo.
29 Ao que lhe bate numa face, ofereça também a outra; e, ao que lhe tirar a capa, deixe que leve também a túnica.
30 Idoꞌ lengitatiꞌ initeꞌ ma dalone li longoꞌ navo ma nene ha ngimilo. Idoꞌ lengitatiꞌ initeꞌ ma ipeꞌ igi di vikevo ma nene gohi di tiꞌni limilo li lamilo.
30 Dê a todo o que lhe pedir alguma coisa; e, se alguém levar o que é seu, não exija que seja devolvido.
31 Idoꞌ lingine evenelite lelita neꞌmine manaꞌmine i-lidilizave li gili ma nene engitasi aꞌmineꞌmine i-ngidilo.
31 Façam aos outros o mesmo que vocês querem que eles façam a vocês.
32 Idoꞌ eveneꞌ ma luꞌine lengiꞌ lingimaaꞌ avevoꞌ lutine ngimilizaniꞌ nene monoꞌ gilamave lihime daaꞌ ave netesi nene eveneꞌ luꞌine engita ngimave nene luꞌine ngimaaꞌ naniꞌ nenako lingine nene eveneꞌ ma ngivileꞌ igi monovo lamineꞌ ma damave. Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ linge ngopoꞌni lilineꞌ votigile ivileꞌ ivosa lengiꞌ longopoꞌni goloso lilidoꞌ minamaniꞌ ve.
32 — Se vocês amam aqueles que os amam, que recompensa terão? Porque até os pecadores amam aqueles que os amam.
33 Idoꞌ eveneꞌ ma lengiꞌ lengeleꞌmize lamineꞌ avevoꞌ ngeleꞌmize lamineꞌ ilizaniꞌ nene monoꞌ gilamave lihime daaꞌ ave netesi nene aꞌmineꞌmine igi ingine ngeleꞌmize lamineꞌ ave nene ngeleꞌmize lamineꞌ igaꞌ naniꞌ nenako lingine eveneꞌ ma ngivileꞌ igi monovo lamineꞌ ma damaze. Oꞌmosoꞌmo ve mamuꞌ ngopoꞌni laaꞌ neineꞌ votigile ivileꞌ ivosa lengiꞌ longopoꞌni goloso lilidoꞌ minaniꞌ nehe. Oꞌove.
33 Se fizerem o bem aos que lhes fazem o bem, que recompensa terão? Até os pecadores fazem isso.
34 Idoꞌ lingine nene eveneꞌ ma initeꞌ ngemekunivo ingine alingeꞌ aꞌmine initeꞌ gohi limilizadoꞌ ve li gili mini ngimilizaniꞌ nene monoꞌ gilamave lihime daaꞌ ave netesi nene aꞌmineꞌmine igi aꞌmine initeꞌ gohi dalosune li aꞌmine initeꞌ ngimaaꞌ naniꞌ nenako lingine nene eveneꞌ ma ngivileꞌ igi monovo lamineꞌ ma damaze. Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ linge ngopoꞌni lilineꞌ votigile ivileꞌ ivosa lengiꞌ longopoꞌni goloso lilidoꞌ minaniꞌ nehe. Oꞌove.
34 E, se emprestam àqueles de quem esperam receber, que recompensa terão? Também os pecadores emprestam aos pecadores, para receberem outro tanto.
35 Ne neiha lingine lengiꞌ biluvatine nene lutine ngimilo. Idoꞌ ngeleꞌmize lamineꞌ i-ngidilo. Idoꞌ eveneꞌ initeꞌ ngimilizaniꞌ nene alingeꞌ gohi dalone lami haza gidini ngimilo. Neꞌmine igi haza ngimilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo menitine naba molo-lengedeleseive. Atoliꞌmine ogo dize minive Oꞌmoso aza eveneꞌ goloso nene nasahiliꞌ o-ngedaaꞌ neineꞌ nemuꞌ gilavo haza niteꞌ loloꞌ ogavo ezemuꞌ opoꞌni lisaꞌmave nesi haza gopo nasahiliꞌ o-ngedaaꞌ neineꞌ nenako lingine nene eveneꞌ initeꞌ ma haza gidini ngimilizaniꞌ nene aꞌmine atoliꞌmine ogo dizo minive neꞌmine gili vaniꞌ mini eiꞌ izipahala gehepeve minilisave.
35 Vocês, porém, amem os seus inimigos, façam o bem e emprestem, sem esperar nada em troca; vocês terão uma grande recompensa e serão filhos do Altíssimo. Pois ele é bondoso até para os ingratos e maus.
36 Nemuꞌ nene lingine metibo neꞌmo eveneꞌ mukiꞌ mulumotine ningo hize eleꞌ o-lengedaaꞌ neineꞌ neꞌmine igi linginesi eveneꞌ mulumoꞌine ningi hize eleꞌ i-ngidi minilo.
36 Sejam misericordiosos, como também é misericordioso o Pai de vocês.
37 Idoꞌ neꞌmine igi Oꞌmosoꞌmo lengiꞌ monovotinemuꞌ dovoꞌ ledevoꞌ ogo izeꞌ molo lamilingisi lingine eveneꞌ maliti monovomuꞌ diviꞌ lediviꞌ igi izeꞌ mili lamilo. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo lingine monovo goloso dikeve lo lengemenga lamilingisi lingine eveneꞌ mamuꞌ monovo goloso dikeve li ngemenga liꞌmi monamilo. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo lengiꞌ lihimetine nene hulo-lengedelingisi lingine eveneꞌ lihime di-lingidaveti lihimeꞌine nene huli-ngidilo.
37 — Não julguem e vocês não serão julgados; não condenem e vocês não serão condenados; perdoem e serão perdoados;
38 Idoꞌ Oꞌmoso neꞌmo initeꞌ mataꞌ lengemelingisi lingine nene eveneꞌ initeꞌ mataꞌ ngimilo. Aꞌmine Oꞌmosoꞌmo lengemelineꞌ initeꞌ nene vauve goloso elosa lengiꞌ di miniliza votigile nesi ivileꞌ ogosa lengemeleseive. Aꞌmine initeꞌ lengemelineꞌ nene lingine eveneꞌ ngimiliza votigilelokovoꞌ lengemeleseinako nemuꞌ lingine aꞌmineꞌmine igi initeꞌ vauve ili ngimi minilo.
38 deem e lhes será dado; boa medida, prensada, sacudida e transbordante será dada a vocês; porque com a medida com que tiverem medido vocês serão medidos também.
39 Neꞌmine lo Izesuꞌ aza aneza gamazi tiꞌ losasi ma imineꞌ molo lo-ngimineꞌ ve: Vele likive maliꞌmo vele likive atoꞌ ma aka elebizo analoꞌ do do ha vilihe. Ne nomive. Mo sitatoꞌ vi galeseuꞌ limilisasive.
39 Jesus lhes contou também uma parábola:
40 Idoꞌ sukulu izipe malite tisaꞌine nene ivileꞌ igi ma minamilisaniꞌza mukitoꞌ nene initeꞌ mukikumuꞌ apizi ngimi osuꞌ likevo initeꞌ mukikumuꞌ gili osuꞌ lavetevoꞌ nene tisaꞌine neꞌmine liliꞌ ilisave. (Nemuꞌ nene lingine eveneꞌ nene aka lamineꞌ ngelebizelone li ma veꞌine likive neꞌmine minami lo-lengemaaꞌ nouvoniꞌ gamazi mukiꞌ nene gili lamineꞌ igisavoꞌ apizi ngimilizadoꞌ minilisave.)
40 — O discípulo não está acima do seu mestre; todo aquele, porém, que for bem-instruído será como o seu mestre.
41 Idoꞌ gaza veka gihileuꞌ za lana naba vo neineꞌ nemuꞌ nene ningo gelamo ve maliꞌmi vele gihileuꞌ initeꞌ ngomo lasolo vo neineꞌ nemuꞌ nene nanimuꞌ ningaaꞌ nane.
41 — Por que você vê o cisco no olho do seu irmão, mas não repara na trave que está no seu próprio olho?
42 Idoꞌ geꞌmo vekauꞌ nene za lana naba vo neivosa gaza ve mamuꞌ ve melo, vekauꞌ initeꞌ ngomo vo neineꞌ nene do hulo-gedelove lo-delinidoꞌ o neihe. Ne nomive. Soza sunolavoꞌ monanive gaza za lana vekauꞌ vo neineꞌ nene gomuꞌ do hulokosavoꞌ nene ve maliꞌmi veleuꞌ initeꞌ ngomo lasolo vo neineꞌ nene ninge guno o minosa do hulo-delineꞌ o neive. Ee, monovo goloso naba daaꞌ naineꞌ nene gomuꞌ hulosavoꞌ maliꞌmo monovo goloso ngomo ma do nolineꞌ nene do lisiheꞌ o-delesane.
42 Como você poderá dizer a seu irmão: “Deixe, irmão, que eu tire o cisco que está no seu olho”, se você não repara na trave que está no seu próprio olho? Hipócrita! Tire primeiro a trave do seu olho e então você verá claramente para tirar o cisco que está no olho do seu irmão.
43 — ausente —
43 — Não há árvore boa que dê mau fruto, nem árvore má que dê bom fruto.
44 — ausente —
44 Porque cada árvore é conhecida pelos frutos que produz. Porque não se colhem figos de ervas daninhas, nem se apanham uvas dos espinheiros.
45 Idoꞌ eveneꞌ aꞌmineꞌmine igi nizave. Eveneꞌ luꞌninguꞌ goꞌzikaniꞌ initeꞌ nene veꞌningutiꞌ li hulaaꞌ nanako eveneꞌ lamineꞌ neꞌmi lulouꞌ nene gamazi lamineliꞌmo vaiꞌ lo neinako neꞌmo nene monovo lamineꞌ do sotoꞌ ogaꞌ neive. Idoꞌ eveneꞌ goloso neꞌmi lulouꞌ nene gamazi goloso neꞌmo nene vaiꞌ lo neinako neꞌmo nene monovo goloso do sotoꞌ ogaꞌ neive.
45 A pessoa boa tira o bem do bom tesouro do coração, e a pessoa má tira o mal do mau tesouro; porque a boca fala do que está cheio o coração.
46 Idoꞌ eveneꞌ nene guveꞌinesi veti gamazi gili dalizadokovoꞌ minaaꞌ naniꞌ nenako lingine nenikumuꞌ Guvetesi ve, Guvetesi ve, li-nidi minaaꞌ niigisa neze gamaziꞌne gili hulaaꞌ naniꞌ nene nanimuꞌ nave.
46 — Por que vocês me chamam “Senhor, Senhor!”, e não fazem o que eu mando?
47 Idoꞌ eveneꞌ ma ingine nenita igi gamaziꞌne gili di luvodoꞌ luvodoꞌ igi mili eꞌmetilizaniꞌ nene ingine naniꞌmine ve nizahe nemuꞌ lo-lengemelove:
47 Eu vou mostrar a vocês a quem é semelhante todo aquele que vem a mim, ouve as minhas palavras e as pratica.
48 Ve maliꞌmo numuno gizelesa posi galese haꞌna elo homi gehedoꞌ ogo posi nene gehedoꞌ hize giliꞌ loo numuno gizavo goline izo noso naba velo numudoꞌ nene bilineꞌza numuno nene do lamineꞌ ogo gehedoꞌ gizineꞌ nenako neꞌmo numuno nene lemo ongamo amuzo molo haza minineꞌ ve. Idoꞌ ingine neniꞌ gamazi luvodoꞌ luvodoꞌ igi mili eꞌmetilizave nene aꞌmine numuno gizive neꞌmine minikevo initeꞌ igi mili minilizaniꞌ nene lemo ongamoloseive.
48 Esse é semelhante a um homem que, ao construir uma casa, cavou, abriu profunda vala e lançou o alicerce sobre a rocha. Quando veio a enchente, as águas bateram contra aquela casa e não a puderam abalar, por ter sido bem-construída.
49 Ne neiha eveneꞌ ma ingine neze gamaziꞌne gili gili huli luvodoꞌ luvodoꞌ eꞌmetamilizaniꞌ nene numuno gizive gohi ma neꞌmine minilisave. Aꞌmine ve aza numuno gizelesa posi galese elo hulo homiuꞌ ogo posi nene gehedoꞌ hize giliꞌ lamo galese avileloꞌ eleko gizavo goline izo noso naba velo numudoꞌ ogo belavo numuno nene eii, do goloso ogosa izevo etevoꞌ ogo lemo onganiꞌ ve. Idoꞌ aꞌmineꞌmine ogo neniꞌ gamaziꞌne gili huli luvodoꞌ luvodoꞌ igi mili eꞌmetamilizavete igi mili minilizaniꞌ initeꞌ nene lemo ongaloseive.
49 Mas o que ouve e não pratica é semelhante a um homem que construiu uma casa sobre a terra, sem alicerces, e, quando as águas bateram contra ela, logo desabou; e aconteceu que foi grande a ruína daquela casa.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 6, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.