Lucas 6
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs ARIB
1 Holiseꞌ gameneuꞌ Izesuꞌ aza izipahala zuhosi viti minguꞌ nivavo izipahala zuho nete viti godololatiꞌ gihile nene ili aꞌninguꞌ hupuꞌ izi niꞌmi vaniꞌ.
1 E sucedeu que, num dia de sábado, passava Jesus pelas searas; e seus discípulos iam colhendo espigas e, debulhando-as com as mãos, as comiam.
2 Neꞌmine aniꞌza Halisaioꞌ monoꞌ gilaaꞌ ave malite tiꞌ li laniꞌ: Lingine louꞌ gamaziuꞌ nene holiseꞌ gameneuꞌ gono damilo li nizaniꞌ mako neꞌmine nanimuꞌ nave.
2 Alguns dos fariseus, porém, perguntaram; Por que estais fazendo o que não é lícito fazer nos sábados?
3 Likevo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Idoꞌ Zuda ve leliꞌ avotemoti guveꞌinesi ve naba Davidiꞌ aza ezesi monave gaꞌna hili minangumuꞌ nene louꞌ gamaziꞌmo initeꞌ mamuꞌ namaaꞌ ve lo hize tilavo tile minineꞌ aka nene goloso amivo ha do ngoloꞌ loo Davidiꞌ ineꞌ initeꞌ nene monoꞌ godolouꞌ gati gilahe gilamahe.
3 E Jesus, respondendo-lhes, disse: Nem ao menos tendes lido o que fez Davi quando teve fome, ele e seus companheiros?
4 Aza neꞌmine ineꞌ ve. Oꞌmosoꞌmi monoꞌ numunguꞌ dizavo evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive neꞌmo Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ milaniꞌ beleti nene eveneꞌ gohi malitesi namilizave lo asi evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ avetevoꞌ ha nalisave lo louꞌ gamaziꞌmo lavo minineꞌ beleti nene Davidiꞌni do emavo idoꞌ ezesi makaꞌ monave ngemavo mukitoꞌ ezesi naniꞌ. Nemuꞌ nene goloso amivo neniꞌ izipahaꞌne zuho nene aꞌmineꞌmine igi viti gihile mene ha nalisave.
4 Como entrou na casa de Deus, tomou os pães da proposição, dos quais não era lícito comer senão só aos sacerdotes, e deles comeu e deu também aos companheiros?
5 Neꞌmine lo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza nene holiseliꞌmi meleho mino aꞌmine holisekuꞌ iliza initekumuꞌ idoꞌ amiliza initekumuꞌ laaꞌ uve nene nenikovoꞌ nouve.
5 Também lhes disse: O Filho do homem é Senhor do sábado.
6 Idoꞌ holiseꞌ gamene mauꞌ Izesuꞌ aza monoꞌ numunguꞌ dizo monoꞌ apize ngemo neivo aꞌminguꞌ nene ve ma ana zamela goloso ogo gilizevo o vive ma minineꞌ.
6 Ainda em outro sábado entrou na sinagoga, e pôs-se a ensinar. Estava ali um homem que tinha a mão direita atrofiada.
7 Neivo louꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ avesi Halisaioꞌ monoꞌ gilaaꞌ avesi ingine Izesuꞌ aza aꞌmine ve nene idise do lamineꞌ o-delineꞌ nene holisekumuꞌ laniꞌ louꞌ gamazi ma nene avutoꞌ oloseinako nemuꞌ goniꞌ o-deloneꞌ aka ma sotoꞌ ilihe li vonuꞌ bili ningi minaniꞌ.
7 E os escribas e os fariseus observavam-no, para ver se curaria em dia de sábado, para acharem de que o acusar.
8 Neꞌmine igi nizavo Izesuꞌ aza ingine gilaniꞌ initeꞌ nene mo ningo gelo ana goloso o vive nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza olusoꞌ mene ogo otezo. Neꞌmine lavo aza oto ogo aꞌmidoꞌ ote minineꞌ.
8 Mas ele, conhecendo-lhes os pensamentos, disse ao homem que tinha a mão atrofiada: Levanta-te, e fica em pé aqui no maio. E ele, levantando-se, ficou em pé.
9 Ote neivo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza tiꞌ lo longoꞌ noo-lingiduve. Leze louꞌ gamazite neꞌmo nadive lo neive. Holiseꞌ gameneuꞌ nene monovo lamineꞌ ilo lo neihe goloso ilo lo neive. Adoꞌ eveneꞌ di lamineꞌ i-ngidilo lo neihe di goloso i-ngidilo lo neive.
9 Disse-lhes, então, Jesus: Eu vos pergunto: É lícito no sábado fazer bem, ou fazer mal? salvar a vida, ou tirá-la?
10 Lo lo-ngemo eveneꞌ mukiꞌ vonuꞌ ngebele osuꞌ lo ana goloso o vive ma nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Anga do pehe lozo. Lavo do pehe lavo ana nene gohi lamineꞌ ineꞌ ve.
10 E olhando para todos em redor, disse ao homem: Estende a tua mão. Ele assim o fez, e a mão lhe foi restabelecida.
11 Neꞌmine ineꞌza louꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ avesi Halisaioꞌ monoꞌ gilaaꞌ avesi ingine Izesuꞌnimuꞌ ngizeboloꞌ goloso molavo nemuꞌ li voleloꞌ meloꞌ igi nadiꞌ o-delone li laniꞌ ve.
11 Mas eles se encheram de furor; e uns com os outros conferenciam sobre o que fariam a Jesus.
12 Aꞌmine gameneuꞌ nene Izesuꞌ aza Oꞌmosola lolosa golola dizo vineꞌ. Dizo vo Oꞌmosola lovoꞌ lovoꞌ ogo neivo litiꞌmuso izo goꞌ lineꞌ.
12 Naqueles dias retirou-se para o monte a fim de orar; e passou a noite toda em oração a Deus.
13 Idoꞌ goꞌ lavo nedengaꞌ nene eze eꞌmeti monaaꞌ ave izipahala zuho mukiꞌ nene asi lo-ngedavo ikevo engikutiꞌ eveneꞌ tuvelu (12) ngeleꞌmize kegeso ezeloꞌ medeli mini gamazi lilizave aposolo ve lo ngeleꞌmize molaniꞌ.
13 Depois do amanhecer, chamou seus discípulos, e escolheu doze dentre eles, aos quais deu também o nome de apóstolos:
14 Ingine guliveꞌine nene neꞌmino minineꞌ: Simoniꞌ nene guliveꞌve gohi Petoloꞌ ve lo molaniꞌ idoꞌ Petoloꞌ nakunolo Adeleaꞌ ve idoꞌ Zakoboꞌ ve Zohaneꞌ ve idoꞌ Hilipoꞌ ve Batolomaioꞌ ve
14 Simão, ao qual também chamou Pedro, e André, seu irmão; Tiago e João; Filipe e Bartolomeu;
15 Mataioꞌ ve Tomasiꞌ ve idoꞌ Alahaioꞌ gipele Zakoboꞌ abalaho ve idoꞌ Loma ve leliꞌ misuboutiꞌ ngimisele hulolone li amuzo milaaꞌ aveutiꞌ minive lave Simoniꞌ gohi ma neeve
15 Mateus e Tomé; Tiago, filho de Alfeu, e Simão, chamado Zelote;
16 idoꞌ Zakoboꞌ gohi maliꞌmi gipele Zudaꞌ ve idoꞌ alingeꞌ Izesuꞌni do sotoꞌ o-dive adoꞌ Keliotoꞌ numuno ebetotiꞌ ve Zudaꞌ engiꞌ neve nene minaniꞌ ve.
16 Judas, filho de Tiago; e Judas Iscariotes, que veio a ser o traidor.
17 — ausente —
17 E Jesus, descendo com eles, parou num lugar plano, onde havia não só grande número de seus discípulos, mas também grande multidão do povo, de toda a Judéia e Jerusalém, e do litoral de Tiro e de Sidom, que tinham vindo para ouvi-lo e serem curados das suas doenças;
18 — ausente —
18 e os que eram atormentados por espíritos imundos ficavam curados.
19 Idoꞌ Izesudatiꞌ amuzo neꞌmo eveneꞌ do lamineꞌ o-ngidineꞌ nemuꞌ nene eveneꞌ mukiꞌ ingine eiꞌ okoꞌnoloꞌ do gelosa lamineꞌ olosune li okoꞌnoloꞌ di gililisa aniꞌ ve.
19 E toda a multidão procurava tocar-lhe; porque saía dele poder que curava a todos.
20 — ausente —
20 Então, levantando ele os olhos para os seus discípulos, dizia: Bem-aventurados vós, os pobres, porque vosso é o reino de Deus.
21 — ausente —
21 Bem-aventurados vós, que agora tendes fome, porque sereis fartos. Bem-aventurados vós, que agora chorais, porque haveis de rir.
22 — ausente —
22 Bem-aventurados sereis quando os homens vos odiarem, e quando vos expulsarem da sua companhia, e vos injuriarem, e rejeitarem o vosso nome como indigno, por causa do Filho do homem.
23 — ausente —
23 Regozijai-vos nesse dia e exultai, porque eis que é grande o vosso galardão no céu; pois assim faziam os seus pais aos profetas.
24 — ausente —
24 Mas ai de vós que sois ricos! porque já recebestes a vossa consolação.
25 — ausente —
25 Ai de vós, os que agora estais fartos! porque tereis fome. Ai de vós, os que agora rides! porque vos lamentareis e chorareis.
26 — ausente —
26 Ai de vós, quando todos os homens vos louvarem! porque assim faziam os seus pais aos falsos profetas.
27 Neꞌmino neineꞌza neze gamaziꞌne nigilave nene naza tiꞌ lo nolo-lingimuve: Biluvatine nene lutine ngimi lengikumuꞌ goseleꞌ ngebelaaꞌ neive nene nasahiliꞌ i-ngidi di lamineꞌ i-ngidilo.
27 Mas a vós que ouvis, digo: Amai a vossos inimigos, fazei bem aos que vos odeiam,
28 Idoꞌ initeliꞌmo ma lingibilivoo li usiꞌ izi-lingidaaꞌ naniꞌ aleve nene Oꞌmosoꞌmo noꞌnohoꞌ ize-lingidivoo li-lingimilo. Idoꞌ goboni mili-lingidilizavemuꞌ nene do lamineꞌ o-ngedelive li Oꞌmosola li minilo.
28 bendizei aos que vos maldizem, e orai pelos que vos caluniam.
29 Idoꞌ ve maliꞌmo gatidoꞌ noizivo ma nene helalasi izelize mine velepeꞌ izilo. Idoꞌ ve maliꞌmo saketika nene dalove nolivo ma nene siotika ngomo lulouꞌ nesi nene do aꞌmanapa amozo.
29 Ao que te ferir numa face, oferece-lhe também a outra; e ao que te houver tirado a capa, não lhe negues também a túnica.
30 Idoꞌ lengitatiꞌ initeꞌ ma dalone li longoꞌ navo ma nene ha ngimilo. Idoꞌ lengitatiꞌ initeꞌ ma ipeꞌ igi di vikevo ma nene gohi di tiꞌni limilo li lamilo.
30 Dá a todo o que te pedir; e ao que tomar o que é teu, não lho reclames.
31 Idoꞌ lingine evenelite lelita neꞌmine manaꞌmine i-lidilizave li gili ma nene engitasi aꞌmineꞌmine i-ngidilo.
31 Assim como quereis que os homens vos façam, do mesmo modo lhes fazei vós também.
32 Idoꞌ eveneꞌ ma luꞌine lengiꞌ lingimaaꞌ avevoꞌ lutine ngimilizaniꞌ nene monoꞌ gilamave lihime daaꞌ ave netesi nene eveneꞌ luꞌine engita ngimave nene luꞌine ngimaaꞌ naniꞌ nenako lingine nene eveneꞌ ma ngivileꞌ igi monovo lamineꞌ ma damave. Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ linge ngopoꞌni lilineꞌ votigile ivileꞌ ivosa lengiꞌ longopoꞌni goloso lilidoꞌ minamaniꞌ ve.
32 Se amardes aos que vos amam, que mérito há nisso? Pois também os pecadores amam aos que os amam.
33 Idoꞌ eveneꞌ ma lengiꞌ lengeleꞌmize lamineꞌ avevoꞌ ngeleꞌmize lamineꞌ ilizaniꞌ nene monoꞌ gilamave lihime daaꞌ ave netesi nene aꞌmineꞌmine igi ingine ngeleꞌmize lamineꞌ ave nene ngeleꞌmize lamineꞌ igaꞌ naniꞌ nenako lingine eveneꞌ ma ngivileꞌ igi monovo lamineꞌ ma damaze. Oꞌmosoꞌmo ve mamuꞌ ngopoꞌni laaꞌ neineꞌ votigile ivileꞌ ivosa lengiꞌ longopoꞌni goloso lilidoꞌ minaniꞌ nehe. Oꞌove.
33 E se fizerdes bem aos que vos fazem bem, que mérito há nisso? Também os pecadores fazem o mesmo.
34 Idoꞌ lingine nene eveneꞌ ma initeꞌ ngemekunivo ingine alingeꞌ aꞌmine initeꞌ gohi limilizadoꞌ ve li gili mini ngimilizaniꞌ nene monoꞌ gilamave lihime daaꞌ ave netesi nene aꞌmineꞌmine igi aꞌmine initeꞌ gohi dalosune li aꞌmine initeꞌ ngimaaꞌ naniꞌ nenako lingine nene eveneꞌ ma ngivileꞌ igi monovo lamineꞌ ma damaze. Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ linge ngopoꞌni lilineꞌ votigile ivileꞌ ivosa lengiꞌ longopoꞌni goloso lilidoꞌ minaniꞌ nehe. Oꞌove.
34 E se emprestardes àqueles de quem esperais receber, que mérito há nisso? Também os pecadores emprestam aos pecadores, para receberem outro tanto.
35 Ne neiha lingine lengiꞌ biluvatine nene lutine ngimilo. Idoꞌ ngeleꞌmize lamineꞌ i-ngidilo. Idoꞌ eveneꞌ initeꞌ ngimilizaniꞌ nene alingeꞌ gohi dalone lami haza gidini ngimilo. Neꞌmine igi haza ngimilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo menitine naba molo-lengedeleseive. Atoliꞌmine ogo dize minive Oꞌmoso aza eveneꞌ goloso nene nasahiliꞌ o-ngedaaꞌ neineꞌ nemuꞌ gilavo haza niteꞌ loloꞌ ogavo ezemuꞌ opoꞌni lisaꞌmave nesi haza gopo nasahiliꞌ o-ngedaaꞌ neineꞌ nenako lingine nene eveneꞌ initeꞌ ma haza gidini ngimilizaniꞌ nene aꞌmine atoliꞌmine ogo dizo minive neꞌmine gili vaniꞌ mini eiꞌ izipahala gehepeve minilisave.
35 Amai, porém a vossos inimigos, fazei bem e emprestai, nunca desanimado; e grande será a vossa recompensa, e sereis filhos do Altíssimo; porque ele é benigno até para com os integrantes e maus.
36 Nemuꞌ nene lingine metibo neꞌmo eveneꞌ mukiꞌ mulumotine ningo hize eleꞌ o-lengedaaꞌ neineꞌ neꞌmine igi linginesi eveneꞌ mulumoꞌine ningi hize eleꞌ i-ngidi minilo.
36 Sede misericordiosos, como também vosso Pai é misericordioso.
37 Idoꞌ neꞌmine igi Oꞌmosoꞌmo lengiꞌ monovotinemuꞌ dovoꞌ ledevoꞌ ogo izeꞌ molo lamilingisi lingine eveneꞌ maliti monovomuꞌ diviꞌ lediviꞌ igi izeꞌ mili lamilo. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo lingine monovo goloso dikeve lo lengemenga lamilingisi lingine eveneꞌ mamuꞌ monovo goloso dikeve li ngemenga liꞌmi monamilo. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo lengiꞌ lihimetine nene hulo-lengedelingisi lingine eveneꞌ lihime di-lingidaveti lihimeꞌine nene huli-ngidilo.
37 Não julgueis, e não sereis julgados; não condeneis, e não sereis condenados; perdoai, e sereis perdoados.
38 Idoꞌ Oꞌmoso neꞌmo initeꞌ mataꞌ lengemelingisi lingine nene eveneꞌ initeꞌ mataꞌ ngimilo. Aꞌmine Oꞌmosoꞌmo lengemelineꞌ initeꞌ nene vauve goloso elosa lengiꞌ di miniliza votigile nesi ivileꞌ ogosa lengemeleseive. Aꞌmine initeꞌ lengemelineꞌ nene lingine eveneꞌ ngimiliza votigilelokovoꞌ lengemeleseinako nemuꞌ lingine aꞌmineꞌmine igi initeꞌ vauve ili ngimi minilo.
38 Dai, e ser-vos-á dado; boa medida, recalcada, sacudida e transbordando vos deitarão no regaço; porque com a mesma medida com que medis, vos medirão a vós.
39 Neꞌmine lo Izesuꞌ aza aneza gamazi tiꞌ losasi ma imineꞌ molo lo-ngimineꞌ ve: Vele likive maliꞌmo vele likive atoꞌ ma aka elebizo analoꞌ do do ha vilihe. Ne nomive. Mo sitatoꞌ vi galeseuꞌ limilisasive.
39 E propôs-lhes também uma parábola: Pode porventura um cego guiar outro cego? não cairão ambos no barranco?
40 Idoꞌ sukulu izipe malite tisaꞌine nene ivileꞌ igi ma minamilisaniꞌza mukitoꞌ nene initeꞌ mukikumuꞌ apizi ngimi osuꞌ likevo initeꞌ mukikumuꞌ gili osuꞌ lavetevoꞌ nene tisaꞌine neꞌmine liliꞌ ilisave. (Nemuꞌ nene lingine eveneꞌ nene aka lamineꞌ ngelebizelone li ma veꞌine likive neꞌmine minami lo-lengemaaꞌ nouvoniꞌ gamazi mukiꞌ nene gili lamineꞌ igisavoꞌ apizi ngimilizadoꞌ minilisave.)
40 Não é o discípulo mais do que o seu mestre; mas todo o que for bem instruído será como o seu mestre.
41 Idoꞌ gaza veka gihileuꞌ za lana naba vo neineꞌ nemuꞌ nene ningo gelamo ve maliꞌmi vele gihileuꞌ initeꞌ ngomo lasolo vo neineꞌ nemuꞌ nene nanimuꞌ ningaaꞌ nane.
41 Por que vês o argueiro no olho de teu irmão, e não reparas na trave que está no teu próprio olho?
42 Idoꞌ geꞌmo vekauꞌ nene za lana naba vo neivosa gaza ve mamuꞌ ve melo, vekauꞌ initeꞌ ngomo vo neineꞌ nene do hulo-gedelove lo-delinidoꞌ o neihe. Ne nomive. Soza sunolavoꞌ monanive gaza za lana vekauꞌ vo neineꞌ nene gomuꞌ do hulokosavoꞌ nene ve maliꞌmi veleuꞌ initeꞌ ngomo lasolo vo neineꞌ nene ninge guno o minosa do hulo-delineꞌ o neive. Ee, monovo goloso naba daaꞌ naineꞌ nene gomuꞌ hulosavoꞌ maliꞌmo monovo goloso ngomo ma do nolineꞌ nene do lisiheꞌ o-delesane.
42 Ou como podes dizer a teu irmão: Irmão, deixa-me tirar o argueiro que está no teu olho, não vendo tu mesmo a trave que está no teu? Hipócrita! tira primeiro a trave do teu olho; e então verás bem para tirar o argueiro que está no olho de teu irmão.
43 — ausente —
43 Porque não há árvore boa que dê mau fruto nem tampouco árvore má que dê bom fruto.
44 — ausente —
44 Porque cada árvore se conhece pelo seu próprio fruto; pois dos espinheiros não se colhem figos, nem dos abrolhos se vindimam uvas.
45 Idoꞌ eveneꞌ aꞌmineꞌmine igi nizave. Eveneꞌ luꞌninguꞌ goꞌzikaniꞌ initeꞌ nene veꞌningutiꞌ li hulaaꞌ nanako eveneꞌ lamineꞌ neꞌmi lulouꞌ nene gamazi lamineliꞌmo vaiꞌ lo neinako neꞌmo nene monovo lamineꞌ do sotoꞌ ogaꞌ neive. Idoꞌ eveneꞌ goloso neꞌmi lulouꞌ nene gamazi goloso neꞌmo nene vaiꞌ lo neinako neꞌmo nene monovo goloso do sotoꞌ ogaꞌ neive.
45 O homem bom, do bom tesouro do seu coração tira o bem; e o homem mau, do seu mau tesouro tira o mal; pois do que há em abundância no coração, disso fala a boca.
46 Idoꞌ eveneꞌ nene guveꞌinesi veti gamazi gili dalizadokovoꞌ minaaꞌ naniꞌ nenako lingine nenikumuꞌ Guvetesi ve, Guvetesi ve, li-nidi minaaꞌ niigisa neze gamaziꞌne gili hulaaꞌ naniꞌ nene nanimuꞌ nave.
46 E por que me chamais: Senhor, Senhor, e não fazeis o que eu vos digo?
47 Idoꞌ eveneꞌ ma ingine nenita igi gamaziꞌne gili di luvodoꞌ luvodoꞌ igi mili eꞌmetilizaniꞌ nene ingine naniꞌmine ve nizahe nemuꞌ lo-lengemelove:
47 Todo aquele que vem a mim, e ouve as minhas palavras, e as pratica, eu vos mostrarei a quem é semelhante:
48 Ve maliꞌmo numuno gizelesa posi galese haꞌna elo homi gehedoꞌ ogo posi nene gehedoꞌ hize giliꞌ loo numuno gizavo goline izo noso naba velo numudoꞌ nene bilineꞌza numuno nene do lamineꞌ ogo gehedoꞌ gizineꞌ nenako neꞌmo numuno nene lemo ongamo amuzo molo haza minineꞌ ve. Idoꞌ ingine neniꞌ gamazi luvodoꞌ luvodoꞌ igi mili eꞌmetilizave nene aꞌmine numuno gizive neꞌmine minikevo initeꞌ igi mili minilizaniꞌ nene lemo ongamoloseive.
48 É semelhante ao homem que, edificando uma casa, cavou, abriu profunda vala, e pôs os alicerces sobre a rocha; e vindo a enchente, bateu com ímpeto a torrente naquela casa, e não a pôde abalar, porque tinha sido bem edificada.
49 Ne neiha eveneꞌ ma ingine neze gamaziꞌne gili gili huli luvodoꞌ luvodoꞌ eꞌmetamilizaniꞌ nene numuno gizive gohi ma neꞌmine minilisave. Aꞌmine ve aza numuno gizelesa posi galese elo hulo homiuꞌ ogo posi nene gehedoꞌ hize giliꞌ lamo galese avileloꞌ eleko gizavo goline izo noso naba velo numudoꞌ ogo belavo numuno nene eii, do goloso ogosa izevo etevoꞌ ogo lemo onganiꞌ ve. Idoꞌ aꞌmineꞌmine ogo neniꞌ gamaziꞌne gili huli luvodoꞌ luvodoꞌ igi mili eꞌmetamilizavete igi mili minilizaniꞌ initeꞌ nene lemo ongaloseive.
49 Mas o que ouve e não pratica é semelhante a um homem que edificou uma casa sobre terra, sem alicerces, na qual bateu com ímpeto a torrente, e logo caiu; e foi grande a ruína daquela casa.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 6, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.