Lucas 5

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NVT

Sair da comparação
NVT Nova Versão Transformadora
1 Idoꞌ gamene ma Izesuꞌ aza nGalilaia noso ohuno neꞌmi gulive gohi ma nGenesalete neꞌmi gahevela ote mino monoꞌ nolo-ngimivo aꞌmine Oꞌmosoꞌmi gamazi lineꞌ nene gililisa eveneꞌ vaiꞌ nubo nubo igi Izesuꞌnisi lisikelizaniꞌ o vivo
1 Estando Jesus à beira do lago de Genesaré, grandes multidões se apertavam em volta dele para ouvir a palavra de Deus.
2 aza ningineꞌ nene noso gahevela sipi sitaꞌ ma nizasivo ningineꞌ. Ningineꞌ nene alahaꞌ daaꞌ ave nete aꞌmine sipiutiꞌ nene limisa alahaꞌ daaꞌ aniꞌ golalezeꞌine nene nosoꞌ izi nizavo aꞌmine sipi sitaꞌ gahevela haza minasineꞌ nene ningineꞌ.
2 Ele notou que, junto à praia, havia dois barcos vazios, deixados por pescadores que lavavam suas redes.
3 Aꞌmine sipi sitakutiꞌ hamoꞌ ma Simoniꞌ sipi mininguꞌ nene dizo Simoniꞌni tiꞌ lo lo-imineꞌ: Sipi mene ngomo ma ehusoꞌ ogo hulo nosola ozo. Neꞌmine lavo Simoniꞌ aza sipi nene ngomo ma ehusoꞌ ogo hulo nosola ogavo Izesuꞌ aza aꞌminguꞌ mitoꞌ mino eveneꞌ mukiꞌ nene monoꞌ apize ngemo minineꞌ.
3 Entrou num dos barcos e pediu a Simão, seu dono, que o afastasse um pouco da praia. Então sentou-se no barco e dali ensinou as multidões.
4 Idoꞌ neꞌmino gamazi lo-ngemo osuꞌ lo Simoniꞌni tiꞌ lo lo-imineꞌ: Sipi mene do vo noso ohuno naba moladaa hulozo. Hulanivo lingine alahaꞌ dalizangumuꞌ ve li alahaꞌ daaꞌ aniꞌ golalezetine nene di huli nosouꞌ ilo.
4 Quando terminou de falar, disse a Simão: “Agora vá para onde é mais fundo e lancem as redes para pescar”.
5 Neꞌmine lavo Simoniꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Guvekasi ve, laza idise holukaꞌ nene alahaꞌ daaꞌ uneꞌ golalezeꞌ nene hulokaꞌ hulokaꞌ oꞌmo monevoꞌ monevoꞌ uneꞌza alahaꞌ hamokisi ma damuneꞌ nenako ha geiꞌ laningumuꞌ golalezeꞌ nene gohi hulolosuve.
5 Simão respondeu: “Mestre, trabalhamos duro a noite toda e não pegamos nada. Mas, por ser o senhor quem nos pede, vou lançar as redes novamente”.
6 Neꞌmine lavo golalezeꞌine nene huli nosouꞌ ikevo alahaꞌ nene vaiꞌ goloso likevo golalezeꞌine nene hukotiꞌ hukotiꞌ ogo minivo
6 Dessa vez, as redes ficaram tão cheias de peixes que começaram a se rasgar.
7 eveneꞌ masi geleleheꞌ ilizaniꞌ ogavo engikisi makaꞌ gono daaꞌ ave sipi mauꞌ minaniꞌ nene igi hize eleꞌ i-lidavo geleleheꞌ olone li aꞌine ngumungumuꞌ izaniꞌ. Neꞌmine ikevo ingine igi golalezeꞌine nene makatoꞌ geleleheꞌ igi alahaꞌ nene sipiuꞌ di tululu likevo sipi sitaꞌ nene vaiꞌ lo geni goloso ogavo sipi sitaꞌ nene nosouꞌ limilisa asineꞌ ve.
7 Então pediram ajuda aos companheiros do outro barco, e logo os dois barcos estavam tão cheios de peixes que quase afundaram.
8 Neꞌmine ogavo Simoni Petoloꞌ aza ningo Izesuꞌ gizenela obuvolo hizo gubiꞌ ize emo tiꞌ lo lineꞌ: Guvekasi ve, naza lihime daaꞌ uve goloso nouvoniꞌ nenako gaza neniꞌ hulo-nedo vozo.
8 Quando Simão Pedro se deu conta do que havia acontecido, caiu de joelhos diante de Jesus e disse: “Por favor, Senhor, afaste-se de mim, porque sou homem pecador”.
9 Idoꞌ Simoni Petoloꞌ neꞌmine ineꞌ nene ingine alahaꞌ vaiꞌ goloso dangumuꞌ nene vono vavo nemuꞌ nene neꞌmine ineꞌ ve. Ee, idoꞌ alahaꞌ vaiꞌ goloso dangumuꞌ nene Simonikisi minave mukiꞌ nene voꞌine vavo
9 Pois ele e seus companheiros ficaram espantados com a quantidade de peixes que haviam pescado,
10 ezesi gono makaꞌ daaꞌ asive Zebedaioꞌ gipele Zakoboki Zohaneki nesi nene voꞌine vavo minasineꞌ ve. Neꞌmine igi nizavo Izesuꞌ aza Simoniꞌni nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza gopo gaka gelo golise gelamozo. Idise melotiꞌ nene apiꞌ ogo alahaꞌ daaꞌ aineꞌ neꞌmino eveneꞌ do nenita olosane.
10 assim como seus sócios, Tiago e João, filhos de Zebedeu. Jesus respondeu a Simão: “Não tenha medo! De agora em diante, você será pescador de gente”.
11 Neꞌmine lavo ingine sipi di sevetoꞌ igisa initeꞌ mataꞌ mukiꞌ nene mudise mo hulisa Izesuꞌni eꞌmeti vaniꞌ.
11 E, assim que chegaram à praia, deixaram tudo e seguiram Jesus.
12 Idoꞌ Izesuꞌ aza numuno ebeꞌ ma minidoꞌ vo neivo aꞌmida ganadiseliꞌmo okoꞌno vovosi nomivo gize dave ma ogo Izesuꞌni ningo aza vo gizeneuꞌ lemo golo hizo ongo do lamineꞌ o-delingumuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Guvekasi ve, gaza do lamineꞌ o-nedelineꞌ amuzokasi naineꞌ nene naza mo gele mino do lamineꞌ o-nedeline lo gele nouve. Gaza do lamineꞌ o-nedelesa gele nabe.
12 Num povoado, Jesus encontrou um homem coberto de lepra. Quando o homem viu Jesus, prostrou-se com o rosto em terra e suplicou para ser curado, dizendo: “Se o senhor quiser, pode me curar e me deixar limpo”.
13 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza ganadise gizi dave i-ngidisaꞌmaniꞌ initeꞌ o-do ana hulo molo okoꞌnoloꞌ nohito tiꞌ lo lo-imineꞌ: Naza do lamineꞌ o-gedelesa gele nouve. Nemuꞌ gaza lamineꞌ ozo. Neꞌmine lavo ganadise neꞌmo liteꞌ lo okoꞌnolotiꞌ hulo-do vavo lamineꞌ gilineꞌ.
13 Jesus estendeu a mão e o tocou. “Eu quero”, respondeu. “Seja curado e fique limpo!” No mesmo instante, a lepra desapareceu.
14 Idoꞌ Izesuꞌ do lamineꞌ o-dingumuꞌ eveneꞌ hamokisi mo veteteꞌ ogo lo-ngemamilive lo lo huko-do tiꞌ lo lo-imineꞌ: Evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive neꞌmo ganadise okongalotiꞌ hulo-gedo vineꞌ nene ningo lo sotoꞌ ogavo gaza lamineꞌ aineꞌ nemuꞌ nene evenelite ningi gililizangumuꞌ ve lo neꞌmine ozo: Ganadise gizi dave ingine lamineꞌ igi ma ize initeꞌ neꞌmine neꞌmine Oꞌmoso imilisave lo Moseꞌ lo huko lidoꞌ nene eꞌmeto evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive nene initeꞌ ma Oꞌmoso olokuꞌ gize emelingumuꞌ nene do vo emezo.
14 Então Jesus o instruiu a não contar a ninguém o que havia acontecido. “Vá e apresente-se ao sacerdote para que ele o examine”, ordenou. “Leve a oferta que a lei de Moisés exige pela sua purificação. Isso servirá como testemunho.”
15 Neꞌmine lo lineꞌza Izesuꞌnimuꞌ gamazi nene gohi buu naba lo mone osuꞌ lavo eveneꞌ vaiꞌ nene gili eiꞌ gamazi gelelone li eveneꞌ mukiꞌ nene initeꞌ gizi di minavesi nene do lamineꞌ o-ledelive li Izesuꞌ neida igi di geseꞌ igaꞌ aniꞌza
15 Mas as notícias a seu respeito se espalhavam ainda mais, e grandes multidões vinham para ouvi-lo e para ser curadas de suas enfermidades.
16 aza nene haza ebeꞌ eveneꞌ minamada vo Oꞌmosola lolosa vaaꞌ ineꞌ ve.
16 Ele, porém, se retirava para lugares isolados, a fim de orar.
17 Neꞌmino minaaꞌ ineꞌ gameneuꞌ nene gamene ma Izesuꞌ aza gamazi lo-ngemo neivo Halisaioꞌ monoꞌ gilaaꞌ avesi Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ avesi nGalilaia misubouꞌ numuno ebeꞌ ngomo ngomo mineꞌmo moningutikisi Zelusalemi numuno ebekutikisi Zudaia misubo lingelatikisi ave nene aꞌmida di nubo igi nizavo Izesuꞌ eveneꞌ ma do lamineꞌ o-ngedavo Izesuda nene Guvelesi veꞌmi amuzo neꞌmo nene eveneꞌ do lamineꞌ o-ngedelingumuꞌ amuzo molo minineꞌ nene mo ninganiꞌ ve.
17 Certo dia, enquanto Jesus ensinava, alguns fariseus e mestres da lei estavam sentados por perto. Eles vinham de todos os povoados da Galileia, da Judeia e de Jerusalém. E o poder do Senhor para curar estava sobre Jesus.
18 Neꞌmine ogo neivo eveneꞌ amuzolo hele vivo gebili ma ngakakuꞌ zaloꞌ mili di igi Izesuꞌ neida di dizi huli-dilisa aniꞌza
18 Alguns homens vieram carregando um paralítico numa maca. Tentaram levá-lo para dentro da casa, até Jesus,
19 eveneꞌ nete gikiꞌ igi aka hizi tilikevo ingine numuno nubitoꞌ di dizi mini nubikuꞌ ngoloꞌ li ngakakuꞌ neivo huli-dikevo eveneliti vovoꞌninguꞌ Izesuꞌ velela limineꞌ.
19 mas não conseguiram, por causa da multidão. Então subiram ao topo da casa e removeram uma parte do teto. Em seguida, baixaram o paralítico na maca até o meio da multidão, bem na frente dele.
20 Lemavo za gohovo mili di ave ingine gebili ma ha do lamineꞌ o-deleseive li gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ nene Izesuꞌ aza mo ningo gelo aꞌmine amuzolo hele geseꞌ o vive nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Ve melo, gaza lihimeka nene mo hulo-gedekuve.
20 Ao ver a fé que eles tinham, Jesus disse ao paralítico: “Homem, seus pecados estão perdoados”.
21 Neꞌmine lavo Halisaioꞌ monoꞌ gilaaꞌ avesi Oꞌmosoꞌmi louꞌ apizi ngimaaꞌ avesi ingine aꞌmine lineꞌ gamazimuꞌ luꞌninguꞌ tiꞌ li gilaniꞌ: Eveneꞌ hamolitesi lihimete huli-lidilizadoꞌ lisiheꞌ amavo asi Oꞌmoso eikovoꞌ nene lihimete hulaaꞌ ive neineꞌ nenako ve meve nene Oꞌmoso nevoba gamazi neꞌmine lo Oꞌmoso ivileꞌ ogaꞌ gamazi nolineꞌ nene edamive.
21 Mas os fariseus e mestres da lei pensavam: “Quem ele pensa que é? Isso é blasfêmia! Somente Deus pode perdoar pecados!”.
22 Neꞌmine li luꞌninguꞌ nigilavo Izesuꞌ aza ningo gelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine lutinguꞌ neꞌmine gatine nanimuꞌ nigilave.
22 Jesus, sabendo o que pensavam, perguntou: “Por que vocês questionam essas coisas em seu coração?
23 Lingine nenikumuꞌ nene sozavoꞌ laaꞌ neive li gilaaꞌ nahe. Naza amuzolo hele vive nemuꞌ lihimeka mo hulo-gedekuve luvoniꞌ nene soza lolohe lamineꞌ lolohe ma gilamilisave lo lapa nomivo noluvoniꞌza sozaloꞌ ve minuvodini amuzolo hele vivemuꞌ mene naza oto vozo nolo-duvo oto vamivo soza luvoniꞌ nene sotoꞌ ogavo novozo helalove lo gelo oto vozo lo ma lamuvodine. Olo.
23 O que é mais fácil dizer: ‘Seus pecados estão perdoados?’ ou ‘Levante-se e ande’?
24 Ne neiha Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza misubouko lengiꞌ lihimetine apase-lengedaaꞌ amuzo do nouve luvoniꞌ nene soza lamo mo laminetoꞌ noluvoniꞌ nene ningi gililizangumuꞌ naza idise ogo molo oloniꞌ initeꞌ nene ningilo. Neꞌmine lo amuzolo helavo minive nemuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Naza tiꞌ lo nolo-gimuve: Gaza oto ongo minaineꞌ initeka nene do geho numungala vozo.
24 Mas eu lhes mostrarei que o Filho do Homem tem autoridade na terra para perdoar pecados”. Então disse ao paralítico: “Levante-se, pegue sua maca e vá para casa”.
25 Lavo amuzolo helavo minive aza nene eveneꞌ mukiliti veꞌnidoꞌ nene liteꞌ lo oto ongo minineꞌ initeꞌve nene do geho Oꞌmoso do naba o-do opoꞌni loꞌmo loꞌmo numuꞌvela vineꞌ.
25 De imediato, à vista de todos, o homem se levantou, pegou sua maca e foi para casa louvando a Deus.
26 Neꞌmine neivo eveneꞌ ingine ningi upuhoꞌ igi voꞌine vavo Oꞌmoso opoꞌni li di naba i-di ngehelele goloso izavo idise nene atoliꞌmine initeꞌ goloso ningekune li laniꞌ ve.
26 Todos ficaram muitos admirados e, cheios de temor, louvaram a Deus, exclamando: “Hoje vimos coisas maravilhosas!”.
27 Idoꞌ nelotiꞌ nene Izesuꞌ aza heta lemo vo takisi moni daaꞌ ive gulive Leviꞌ nene takisi moni daaꞌ ineꞌ opisiꞌveuꞌ gono do neivo ningo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza neꞌmeto ano.
27 Depois disso, Jesus saiu da cidade e viu um cobrador de impostos chamado Levi sentado no local onde se coletavam impostos. “Siga-me”, disse-lhe Jesus,
28 Neꞌmine lavo aza initeꞌ mukiꞌ nene hulo oto eꞌmeto vineꞌ.
28 e Levi se levantou, deixou tudo e o seguiu.
29 Makaꞌ Leviꞌ numuꞌveuꞌ vii Leviꞌ aza Izesuꞌni nosoꞌ niteꞌ naba gize vataꞌ o-divo eveneꞌ mukiꞌ takisiloꞌ vesi idoꞌ eveneꞌ atoꞌ masi nene makaꞌ mini nosoꞌ niteꞌ ni minaniꞌ.
29 Mais tarde, Levi ofereceu um banquete em sua casa, em honra de Jesus. Muitos cobradores de impostos e outros convidados comeram com eles,
30 Ni nizavo Halisaioꞌ monoꞌ gilaaꞌ avesi monoꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ avesi ingine Izesuꞌ izipahala zuhomuꞌ nene ngemenga li tiꞌ li laniꞌ: Lingine takisi moni daaꞌ ave golososi idoꞌ lihime daaꞌ ave lingesi nene nosoꞌ niteꞌ makaꞌ namilizanako nanimuꞌ ninave.
30 mas os fariseus e mestres da lei se queixaram aos discípulos: “Por que vocês comem e bebem com cobradores de impostos e pecadores?”.
31 Likevo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Luso ve aza haza lamineꞌ minave do lamineꞌ o-ngedelesa osaꞌmiha initeꞌ gizi davemukovoꞌ nene ogaꞌ neive.
31 Jesus lhes respondeu: “As pessoas saudáveis não precisam de médico, mas sim os doentes.
32 Aꞌmineꞌmine ogo naza nene eveneꞌ lisiheꞌ i minavemuꞌ amuvoniꞌza eveneꞌ lihimeꞌinesi nizave nene luꞌine di velepeꞌ izilizave lo lo-ngemelesa uvoniꞌ ve.
32 Não vim para chamar os justos, mas sim os pecadores, para que se arrependam”.
33 Idoꞌ Izesuꞌ neꞌmine lo lavo ingine tiꞌ li li-imaniꞌ: Zohaneꞌ izipahala zuho ingine monokumuꞌ ve li nosoꞌ niteꞌ malise ikaꞌ ikaꞌ igi mini Oꞌmosola likaꞌ likaꞌ navo Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ aveti izipahaꞌine zuho nesi nene aꞌmineꞌmine igaꞌ naniꞌza geiꞌ izipaha zuho ingine nene aꞌmineꞌmine igi nosoꞌ niteꞌ malise ilizadoꞌ o neineꞌ nenako neꞌmine ami nosoꞌ niteꞌ gopo naakovoꞌ igaꞌ nako nanimuꞌ nave.
33 Algumas pessoas disseram a Jesus: “Os discípulos de João Batista jejuam e oram com frequência, e os discípulos dos fariseus também. Por que os seus vivem comendo e bebendo?”.
34 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza aneza gamazi ma tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve maliꞌmo eze veneꞌ huki imiliza gameneuꞌ olize izo eze zuho nosoꞌ niteꞌ gize vataꞌ ogo molo-ngedavo aza aꞌminguꞌ neivo eze zuhomuꞌ nene lingine nosoꞌ niteꞌ malise ilizave lilizadoꞌ nene ha gili lingimilizadoꞌ o neihe. Ne nomive. Aꞌmineꞌmine igi neze izipahaꞌne zuho nene naza nouvodoꞌ nene nosoꞌ niteꞌ malise amilisave.
34 Jesus respondeu: “Por acaso os convidados de um casamento jejuam enquanto festejam com o noivo?
35 Idise neꞌmine amilisaniꞌza neꞌmine ilizaniꞌ gamene ma aloseive. Engiꞌ vovoꞌningutiꞌ biluvalite neze neleꞌmizi di vilizaniꞌ gamene alitavo aꞌmine gameneuꞌ nene ingine mulumo gili-nidisa nosoꞌ niteꞌ malise ilisave.
35 Um dia, porém, o noivo lhes será tirado, e então jejuarão”.
36 Neꞌmine lo lo-ngemo imineꞌ molo aneza gamazi ma tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Eveneꞌ malite saketi gosohototiꞌ lavolavo ngomo ma huki saketi litehe hukidoꞌ nene ma mili ongotisaꞌmave. Neꞌmine igi ma ongotilizaniꞌ nene saketi gosohoꞌ nene huki di goloso ilisave. Idoꞌ lavolavo gosohoꞌ saketi liteheloꞌ minelineꞌ nene atokutiꞌ gelo edamoloseive.
36 Jesus também lhes apresentou a seguinte ilustração: “Ninguém rasgaria um pedaço de tecido de uma roupa nova para remendar uma roupa velha. Se o fizesse, estragaria a roupa nova, e o remendo não se ajustaria à roupa velha.
37 Idoꞌ aꞌmineꞌmine igi lingine vaini noso gosohoꞌ neꞌmo memeꞌ ize losuvodunuꞌ liliꞌ aniꞌ gomise nene izo pouꞌ lavo vaini noso lepo vo gomiseꞌvesi nene goloso ogalive li vaini noso gosohoꞌ gituhoꞌ galakalaꞌ neidiꞌmo nene lulu izavo gomise liteheliꞌmo ngipu lo hukilineꞌ o mininguꞌ nene ma ohizi milisaꞌmave.
37 “E ninguém colocaria vinho novo em velhos recipientes de couro. Os recipientes velhos se arrebentariam, deixando vazar o vinho e estragando o recipiente.
38 Vaini noso gosohoꞌ gituhoꞌ galakalaꞌ neivo nene memeꞌ ize losuvo gosohotunuꞌ liliꞌ aniꞌ gomise gosohokuꞌ nene ohizesoꞌ o neive.
38 Vinho novo deve ser guardado em recipientes novos.
39 Idoꞌ gozopoꞌ vaini nosovoꞌ naaꞌ ave nete gozopoꞌ niteꞌ mene lamineꞌ ve li vaini noso gosohoꞌ ma nalisa gilamilisave. Neꞌmine lineꞌ nene aza monoꞌ lo-ngemaaꞌ ineꞌ nene gosohoꞌ nenako izipahala zuho igi mili ilizaniꞌ monovo neꞌmo aꞌmine Zuda veti monovo litehe maloꞌ vo damivo ingine gozopoꞌ monovoꞌine mamuꞌ laniteꞌ gili aꞌmine monovo gosohoꞌ nene di tiꞌ amilizaniꞌ o miningumuꞌ lineꞌ ve.
39 E ninguém que bebe o vinho velho escolhe beber o vinho novo, pois diz: ‘O vinho velho é melhor’”.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 5, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.