Lucas 23

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NVT

Sair da comparação
NVT Nova Versão Transformadora
1 Nelotiꞌ nene ingine mukitoꞌ oti eleꞌmizi Pilatoꞌ neida vaniꞌ.
1 Então todo o conselho levou Jesus a Pilatos.
2 Pilatoꞌ neida vii apiꞌ igi tiꞌ li goniꞌ i-daniꞌ: Me veꞌmo nene Zuda ve leliꞌ aleve ngeleꞌmizo gopo ogo mino takisi moni nesi nene guvelesi ve Kaesaleꞌni imamilo laaꞌ idoꞌ aza nene Oꞌmosoꞌmo leliꞌ Zuda vemuꞌ nimiselelesa live nouve nolineꞌ nene guvelesi ve naba mamuꞌ nolinako mo guvelesi ve naba nouve losa nolive.
2 Começaram a apresentar o caso: “Este homem corrompe o nosso povo, dizendo que não se deve pagar impostos ao governo romano e afirmando ser ele próprio o Cristo, o rei”.
3 Neꞌmine likevo Pilatoꞌ aza tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Gaza nene Zuda veti guveꞌinesi ve naba nabe. Olo. Neꞌmine lo longoꞌ o-davo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Mo gasika nene nolaineꞌ ve.
3 Então Pilatos lhe perguntou: “Você é o rei dos judeus?”. Jesus respondeu: “É como você diz”.
4 Neꞌmine lavo Pilatoꞌ aza nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ eveneꞌ mukiꞌ nesi tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza me veꞌmi lihimemuꞌ viseꞌ uvoniꞌza ma ningamuve.
4 Pilatos se voltou para os principais sacerdotes e para a multidão e disse: “Não vejo crime algum neste homem!”.
5 Neꞌmine lavo ingine amuzo mili tiꞌ li laniꞌ: Eveneꞌ mukiꞌ nGalilaia misuboukotiꞌ ogo Zudaia misubouꞌ ogo mo melokisi omo pilivo nene gaꞌine hizo gamazi apize ngemo lovo do sotoꞌ noo-ngimive.
5 Mas eles insistiam: “Ele provoca revoltas em toda a Judeia com seus ensinamentos, começando pela Galileia e agora aqui, em Jerusalém!”.
6 Neꞌmine li likevo Pilatoꞌ aza aꞌmine gamazi nene gelo longoꞌ o-ngidineꞌ: Ve me ve nene nGalilaia misuboukotiꞌ ve nehe.
6 “Então ele é galileu?”, perguntou Pilatos.
7 Neꞌmine lo longoꞌ o-ngedavo ingine oo likevo Pilatoꞌ aza Helodeꞌ gizebo o minineꞌ misuboukotiꞌ ve neineꞌ neivo mo ningo gelo aꞌmine gameneuꞌ Helodeꞌ nesi nene aꞌmine Zelusalemi numuda omo minineꞌ nenako nemuꞌ Pilatoꞌ aza nene Izesuꞌni nene aꞌmine Helodeꞌ neida imiselavo eleꞌmizi vaniꞌ.
7 Quando responderam que sim, Pilatos o enviou a Herodes Antipas, pois a Galileia ficava sob sua jurisdição, e naqueles dias ele estava em Jerusalém.
8 Neꞌmine ikevo Helodeꞌ aza nene Izesuꞌnimuꞌ nene gozopotiꞌ gele mino atoliꞌmine suno ma do sotoꞌ ilineꞌ ningelonako lo gala gelo gamene haꞌna Izesuꞌni ma ninguvoo lo geleꞌmo vo minaaꞌ ineꞌ nenako Helodeꞌ aza Izesuꞌni ningo mulunouꞌ lamineꞌ gilineꞌ.
8 Herodes se animou com a oportunidade de ver Jesus, pois tinha ouvido falar a seu respeito e esperava, havia tempo, vê-lo realizar algum milagre.
9 Laniteꞌ goloso gelo Helodeꞌ aza Izesuꞌ ogo molo oꞌmo monineꞌ initekumuꞌ nene longoꞌ o-dekaꞌ o-dekaꞌ oꞌmo vo minineꞌza Izesuꞌ nene gamazi hamokisi ma bekimi ogo lo-emamineꞌ.
9 Fez uma série de perguntas a Jesus, mas ele não lhe respondeu.
10 Neꞌmine ogavo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ monoꞌ apizi ngimaaꞌ ave linge masi ingine igi velela oti amuzo goloso mili goniꞌ i-daniꞌ.
10 Enquanto isso, os principais sacerdotes e mestres da lei permaneciam ali, gritando acusações.
11 Neꞌmine i-dikevo Helodeꞌ ve eze ami pilisi veꞌve nete divi lediviꞌ i-di golo izi goboni mili-daniꞌ. Neꞌmine niigi guvelesi ve ma nange. Me izevo li okoꞌnoloꞌ initeꞌ lamineꞌ goloso ma di ngili-dikevo Helodeꞌ neꞌmo gohi Pilatoꞌ neida imiselineꞌ.
11 Então Herodes e seus soldados começaram a zombar de Jesus e ridicularizá-lo. Por fim, vestiram nele um manto real e o mandaram de volta a Pilatos.
12 Idoꞌ gomuꞌ nene Pilatoki Helodeki ingine biluvaꞌ biluvaꞌ igi minasineꞌza aꞌmine Izesuꞌni goniꞌ i-dasineꞌ gamenelotiꞌ nene zogo milasineꞌ ve.
12 Naquele dia, Herodes e Pilatos, que eram inimigos, tornaram-se amigos.
13 Idoꞌ Helodeꞌ aza gohi Pilatoꞌ neida imiselavo Pilatoꞌ aza evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi gizebo vesi idoꞌ eveneꞌ linge ma mukikisi do nubo o-ngedo
13 Então Pilatos reuniu os principais sacerdotes e outros líderes religiosos, juntamente com o povo,
14 tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine ve mene nenita eleꞌmizi igisa ve mene eveneꞌ gaꞌine hizo lovo do aꞌninguꞌ izaaꞌ neive likevo naza nene lengiꞌ vetidoꞌ mo neꞌmine idoꞌ nilahe lo longoꞌ o-do viseꞌ uvoniꞌ nene lingine giliꞌ nalo. Lingine goniꞌ nii-danguꞌ nene monovo do goloso ineꞌ monovo nene ma ningamoloniꞌ ogave.
14 e anunciou seu veredicto: “Vocês me trouxeram este homem acusando-o de liderar uma revolta. Eu o interroguei minuciosamente a esse respeito na presença de vocês e vejo que não há nada que o condene.
15 Idoꞌ naza ve meꞌmo monovo goloso daniꞌ monovoloꞌvemuꞌ viseꞌ ogo ma ningamuvoniꞌ maꞌmine ogo Helodeꞌ ezesi ma ningamosa nene imisele hulave. Aza ma viseꞌ ogo ningidiniko mela imiselavo amidine. Nemuꞌ lingine giliꞌ nalo. Ve me ve nene bele heleloneꞌ votigileloꞌ ogo lihime ma damive.
15 Herodes chegou à mesma conclusão e o enviou de volta a nós. Nada do que ele fez merece a pena de morte.
16 — ausente —
16 Portanto, ordenarei que seja açoitado e o soltarei”.
17 — ausente —
17 (Era necessário libertar-lhes um prisioneiro durante a festa da Páscoa.)
18 Idoꞌ eveneꞌ mukiꞌ ingine mukitoꞌ gekeꞌ li gamazi tiꞌ li laniꞌ: Ve mene bele helo Balabasiꞌni nene hulo heta o-danivo lelita alive li laniꞌ.
18 Um grande clamor se levantou da multidão, e a uma só voz gritavam: “Mate-o! Solte-nos Barrabás!”.
19 Aꞌmine Balabasiꞌ nene Zelusalemi numuno ebekuꞌ Loma ngamanila lovo do sotoꞌ ogo evenekisi ma bele helavo di huli galapusouꞌ imikavo minineꞌ ve.
19 Esse Barrabás estava preso por ter participado de uma revolta em Jerusalém contra o governo e ter cometido assassinato.
20 Neꞌmino minivemuꞌ nene neꞌmine likevo Pilatoꞌ nene Izesuꞌni haza hulo-dekuvo vilive lo gelo eveneꞌ nene gohi gamazi lo-ngimineꞌza
20 Pilatos discutiu com eles, pois desejava soltar Jesus.
21 eveneꞌ ingine gama gama gizi tiꞌ li laniꞌ: Lohotoꞌ zaloꞌ belezo, belezo laniꞌ ve.
21 Eles, porém, continuaram gritando: “Crucifique-o! Crucifique-o!”.
22 Neꞌmine li likevo Pilatoꞌ aza gomuꞌ gamene sitaꞌ lineꞌ nene gilamavo gohi tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Nanitekumuꞌ lohotoꞌ zaloꞌ belelone. Initeꞌ goloso ineꞌ nene naniteꞌ nolive. Monovo goloso davo bele heleloneꞌ monovoꞌve nene ma nolihe lo viseꞌ uvoniꞌza ma ningo do sotoꞌ amuve. Nemuꞌ nene naza ami ma lo-ngedekuvo ngibilaaꞌ aniꞌ gavosodunuꞌ bilavo bilavo imisele hulolove.
22 Pela terceira vez, ele perguntou: “Por quê? Que crime ele cometeu? Não encontrei motivo para condená-lo à morte. Portanto, ordenarei que seja açoitado e o soltarei”.
23 Neꞌmine lo lineꞌza eveneꞌ ingine Pilatoꞌ lineꞌ gamazi nene gilahe gilamahe igi mini Izesuꞌ nene mo lohotoꞌ zaloꞌ helelive li mili hiti hitiꞌ igi gekeꞌ gekeꞌ goloso liviꞌ liviꞌ adiꞌmo Pilatoꞌ gamaziꞌve nene ivileꞌ aniꞌ ve.
23 A multidão gritava cada vez mais alto, exigindo que Jesus fosse crucificado, e seu clamor prevaleceu.
24 Neꞌmine ogavo Pilatoꞌ aza engiꞌ laniꞌ gamaziloꞌ nene gele ngemo Izesuꞌni bililizave lo lo hukineꞌ ve.
24 Então Pilatos condenou Jesus à morte, conforme exigiam.
25 Neꞌmine ogo ve ma gomuꞌ Zelusalemi numuno ebekuꞌ lovo do sotoꞌ ogo evenekisi ma bele helavo galapusoloꞌ huli-dikevo minive nene mo galapusolotiꞌ osuꞌ lo lelita alive li lave nene galapusolotiꞌ osuꞌ lo-dosa Izesuꞌni nene engiꞌ luꞌnidoꞌ eꞌmeto ami pilisi veti aꞌninguꞌ molavo di vaniꞌ ve.
25 A pedido deles, libertou Barrabás, o homem preso por revolta e assassinato. Depois, entregou-lhes Jesus para fazerem com ele o que quisessem.
26 Neꞌmine ogavo Izesuꞌni nene eleꞌmizi di nivavo ve ma Afilika misubo gaheve Kilene misuboukotiꞌ minive gulive Simoniꞌ aza nene Zelusalemi numuno ebeꞌ hetatiꞌ ogo tauniko dizo voloso adotiꞌ ogo akaloꞌ neivo ningisa Izesuꞌ gehe do vo minineꞌ lohotoꞌ za nene gehe do eꞌmeto alive li gihi-dikevo geho eꞌmeto vineꞌ ve.
26 Enquanto levavam Jesus, um homem chamado Simão, de Cirene, vinha do campo. Os soldados o agarraram, puseram a cruz sobre ele e o obrigaram a carregá-la atrás de Jesus.
27 Neꞌmine igi nivavo eveneꞌ mukiꞌ goloso nene ngeꞌmeti nivavo aꞌminguꞌ veneꞌ ma vaniꞌ nete Izesuꞌni nene mulumo gili-di aꞌnine gesebeꞌ izi ive nama i-diꞌmi eꞌmeti vaniꞌ ve.
27 Uma grande multidão os seguia, incluindo muitas mulheres aflitas que choravam por ele.
28 Neꞌmine iꞌmi nivavo Izesuꞌ nene mine velepeꞌ izo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Zelusalemi venekizo, nenikumuꞌ nene ive nama ami asi langisetinemukisi idoꞌ lengiꞌ izipahatinemukisivoꞌ nene ive ilo.
28 Mas Jesus, dirigindo-se a elas, disse: “Filhas de Jerusalém, não chorem por mim; chorem por si mesmas e por seus filhos.
29 Idoꞌ lingine neꞌmine ilizaniꞌ nene mene giliꞌ nalo. Gamene ma sotoꞌ olosa neineꞌ sotoꞌ ilinguꞌ nene gohuno venekumukisi izipe gidamaniꞌ venekumukisi idoꞌ izipe amine ngimamaaꞌ naniꞌ venekumukisi nene evenelite tiꞌ li lilisave: Geni naba sotoꞌ o neinguꞌ mene Izipahaꞌine nomivo minaniꞌ neꞌmo nene mo lamineꞌ minikeve li lilisave.
29 Pois estão chegando os dias em que dirão: ‘Felizes as mulheres que nunca tiveram filhos e os seios que nunca amamentaram!’.
30 Idoꞌ aꞌmine gamene nene evenelite golo nabamuꞌ nene ngutoko lemo molo hite-ledevo idoꞌ golo ngomomuꞌ nene ogo do haleke-ledevo lilizaniꞌ gamene mineleseive.
30 Suplicarão aos montes: ‘Caiam sobre nós!’ e pedirão às colinas: ‘Soterrem-nos!’.
31 Neꞌmine lo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza neꞌmine noluvoniꞌ nene neꞌmine ma i-nidilizaniꞌ nene naza eveneꞌ lamineꞌ oloꞌ gosohoꞌ neꞌmine minuve ma nene neꞌmine i-nidilisaniꞌza alingeꞌ gamene atoꞌ ma sotoꞌ ilinguꞌ lingine monovo goloso daaꞌ nave oloꞌ gokoꞌ neꞌmine gili minave nene agae, initeꞌ di nadiꞌ i-lingidiꞌ nalizavo.
31 Pois, se fazem estas coisas com a árvore verde, o que acontecerá com a árvore seca?”.
32 Idoꞌ gizengize ve sitaꞌ ma nesi nene Izesungisi makaꞌ lohotoꞌ zaloꞌ ngibili hililisa ngeleꞌmizi di vaniꞌ ve.
32 Dois outros homens, ambos criminosos, foram levados com ele a fim de também serem executados.
33 Mo ngeleꞌmizi vi ebeꞌ ma gulive Godoꞌine Amuzo ve laaꞌ adoꞌ nene heteli aꞌmidoꞌ nene Izesuꞌni lohotoꞌ zaloꞌ bili badisa idoꞌ gizengize ve sitaꞌ nesi nene ngibili hela hela ana hulaaꞌ idaasi hulamaaꞌ idasi badi-ngidaniꞌ ve.
33 Quando chegaram ao lugar chamado Caveira, o pregaram na cruz. Os criminosos também foram crucificados, um à sua direita e outro à sua esquerda.
34 Neꞌmine ikevo [Izesuꞌ nene tiꞌ lo lineꞌ: Ahono, ingine mene igi mili naniꞌ initeꞌ nene gili guni amaze. Lihimeꞌine hulo-ngedezo. Neꞌmine lavo] ingine Izesuꞌ okoꞌnoloꞌ initeꞌ nene zaho dalihe dalihe li geheni ngomo ngomo hulaaꞌ zohiꞌ aniꞌ.
34 Jesus disse: “Pai, perdoa-lhes, pois não sabem o que fazem”. E os soldados tiraram sortes para dividir entre si as roupas de Jesus.
35 Neꞌmine navo eveneꞌ ma nene aꞌmine ngibili badadoꞌ nene oti mini ningi minaniꞌ. Idoꞌ Zuda veti gizebo veꞌine nete nene divi lediviꞌ igi gizeꞌ zohika eikumuꞌ li mini tiꞌ li laniꞌ: Aza nene eveneꞌ do nguꞌ izo do lamineꞌ o-ngedaaꞌ ive ve laniꞌ nenako aza nene leliꞌ do luꞌ izelive lo Oꞌmosoꞌmo imiselelesa live nene eiꞌ neivo ma eiꞌ okoꞌno nene do uꞌ izezo lovo.
35 A multidão observava, e os líderes zombavam. “Salvou os outros, salve a si mesmo, se é o Cristo, o escolhido de Deus”, diziam.
36 Neꞌmine likevo ami pilisi ve netesi nene gizeꞌ zohika li golo izi vaini noso ekeseꞌ o vineꞌ nene nalihe li neida di igi imilisa igi
36 Os soldados também zombavam dele, oferecendo-lhe vinagre para beber.
37 tiꞌ li laniꞌ: Gaza nene Zuda veti guveꞌinesi ve naba noo ma nene gasika geiꞌ nene do guꞌ izevo.
37 Diziam: “Se você é o Rei dos judeus, salve a si mesmo!”.
38 Idoꞌ lohotoꞌ za veleta nene luhuvo ma tiꞌ li gizikaniꞌ nene bili giꞌmizikaniꞌ: Me ve nene Zuda veti guveꞌinesi ve naba ve.
38 Uma tabuleta presa acima dele dizia: “Este é o Rei dos Judeus”.
39 Idoꞌ gizengize ve ngibili badaniꞌ sitakutiꞌ maliꞌmo nene Izesuꞌni dovo ledevoꞌ ogo tiꞌ lo lo-dineꞌ: Gaza nene do luꞌ izelive lo Oꞌmosoꞌmo gimiselelesa live ma nene nane. Olo. Nemuꞌ amuzokasi naneꞌ noloseinako nemuꞌ gasika geiꞌ nene do guꞌ izo idoꞌ lezesi do luꞌ izevo.
39 Um dos criminosos, dependurado ao lado dele, zombava: “Então você é o Cristo? Salve a si mesmo e a nós também!”.
40 Neꞌmine lo lineꞌza gizengize ve ma neꞌmo nene elemo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Lezesi ezesi nene hamoꞌ oloꞌ nogizuneꞌ nenako gaza neꞌmine gamazi lo-deliningumuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo lihime gemeleseinako Oꞌmosomuꞌ golisesi mo gelamabe. Olo.
40 Mas o outro criminoso o repreendeu: “Você não teme a Deus, nem mesmo ao ser condenado à morte?
41 Leze mene libilaniꞌ nene gizengize ogaꞌ usineꞌ lihimete maloꞌ nene apasi nilibilaniꞌ nene mo lisiheꞌ o neive. Idoꞌ ve me ve nene initeꞌ ma do goloso amidoꞌ hazauꞌ nibilave.
41 Nós merecemos morrer por nossos crimes, mas este homem não cometeu mal algum”.
42 Neꞌmine losa Izesuꞌni tiꞌ lo lo-imineꞌ: Izesuvo, gaza evenetoꞌ gizebo ilineꞌ amuzo dosa alineꞌ gameneloꞌ nene nenikumuꞌ gelezo.
42 Então ele disse: “Jesus, lembre-se de mim quando vier no seu reino”.
43 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Naza mo laminetoꞌ tiꞌ lo nolo-gimuve. Idise mene Okulumoꞌ ebeꞌ gulive Paladisi ebekuꞌ gesi nesi makatoꞌ bizo minelesusive.
43 E Jesus lhe respondeu: “Eu lhe asseguro que hoje você estará comigo no paraíso”.
44 Neꞌmine lo nolivo holiseꞌ tuvelu (12) kiloku neꞌmine neivo hoꞌ lamivo ebeꞌ mukikuꞌ nene litiꞌmuso ize geseꞌ ogo mine do vo tili (3) kiloku nivengaꞌ ogavo gohi labanaꞌ ilineꞌ ve.
44 Já era cerca de meio-dia, e a escuridão cobriu toda a terra até as três horas da tarde.
45 Idoꞌ monoꞌ numuno nabauꞌ Oꞌmosoꞌmi kekeize numuno lulo ve li numuno lulo ma lavolavo nabaꞌ nabadunuꞌ izi huki Oꞌmosoꞌmo minaaꞌ inguꞌ dizaaꞌ aka hizi tilikaniꞌ nene belo hoꞌ lo sitaꞌ ogo ngoloꞌ lineꞌ ve.
45 A luz do sol desapareceu, e a cortina do santuário do templo rasgou-se ao meio.
46 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ nene asi naba lo tiꞌ lo lineꞌ: Ahono, neniꞌ voꞌnehaza nene geiꞌ angauꞌ nomuluve. Neꞌmine losa ahuꞌ do dizo nohulo hilineꞌ.
46 Então Jesus clamou em alta voz: “Pai, em tuas mãos entrego meu espírito!”. E, com essas palavras, deu o último suspiro.
47 Nohilivo ami pilisi veti gizebo ve aza nene sotoꞌ ineꞌ initeꞌ nene ningo Oꞌmosoꞌmi gulive do naba o-do tiꞌ lo lineꞌ: Mo laminetoꞌ me ve ma nene mo eveneꞌ lisiheꞌ minaniꞌ neive.
47 Quando o oficial romano que supervisionava a execução viu o que havia acontecido, adorou a Deus e disse: “Sem dúvida este homem era inocente”.
48 Neꞌmine lo lavo aꞌmine Izesuꞌni bililizaniꞌ ningilisa aꞌmida igi di geseꞌ ave mukiꞌ ingine aꞌmine sotoꞌ ineꞌ initeꞌ nene ningi mulumo naba goloso gili aꞌine gesebeꞌ iziꞌmi iziꞌmi numuꞌnida tineꞌ mili vaniꞌ ve.
48 E, quando toda a multidão que tinha ido assistir à crucificação viu isso, voltou para casa entristecida e batendo no peito.
49 Idoꞌ neꞌmine navo eiꞌ zogo ve zuho mukikisi nGalilaia misuboukotiꞌ makaꞌ aniꞌ venekisi nene hotoꞌ ile mini aꞌmine sotoꞌ ineꞌ initeꞌ nene ningi minaniꞌ ve.
49 Mas os amigos de Jesus, incluindo as mulheres que o seguiram desde a Galileia, olhavam de longe.
50 — ausente —
50 Havia um homem bom e justo chamado José, membro do conselho dos líderes do povo,
51 — ausente —
51 mas que não tinha concordado com a decisão e os atos dos outros líderes religiosos. Era da cidade de Arimateia, na Judeia, e esperava a vinda do reino de Deus.
52 Aꞌmine ve neꞌmo nene Pilatoꞌ neida vo Izesuꞌ okoꞌnomuꞌ nene nemelive lo longoꞌ ineꞌ ve.
52 José foi a Pilatos e pediu o corpo de Jesus.
53 Neꞌmine ogavo ha do vo molo-delesane lavo Izesuꞌni nene lohotoꞌ zalotiꞌ apaso do lemo lavolavo laminekuꞌ asabuꞌ izo do vo gonoso galese gehenguꞌ ma goloꞌvati liliꞌ anguꞌ nene eveneꞌ hamokisi ma mili-ngidamanguꞌ apiꞌ ogo molo-dineꞌ ve.
53 Desceu o corpo da cruz, enrolou-o num lençol de linho e o colocou num túmulo novo, escavado na rocha.
54 Aꞌmine molo-dineꞌ gamene nene holiseꞌ gameneuꞌ nalizaniꞌ nosoꞌ niteꞌ di vaꞌvaꞌ igi mili minaaꞌ gamene Falade minineꞌ nenako engiꞌ holiseꞌ minaaꞌ aniꞌ gamene nene mo alitelesa neivo molo-dineꞌ ve.
54 Isso aconteceu na sexta-feira à tarde, no dia da preparação, quando o sábado estava para começar.
55 Neꞌmine neivo nGalilaia misuboukotiꞌ Izesuꞌni eꞌmeti aniꞌ veneꞌ nene Zoseheꞌ aza Izesuꞌni nene do zala molo-delihe li ningilisa eꞌmeti vi aꞌmine gonoso galese nene ningi gonoso molo-dineꞌ nesi nene ninganiꞌ ve.
55 As mulheres da Galileia seguiram José e viram o túmulo onde o corpo de Jesus foi colocado.
56 Mo ningisa tineꞌ mili numuꞌnida vi gonoso nene geleso unuvo ogalive li gonosoloꞌ hilaaꞌ aniꞌ uveli ato atoꞌ nene di vaꞌvaꞌ igi minisa holisekuꞌ nene engiꞌ louꞌ gamaziꞌmo lidoꞌ eꞌmeti haza mini gili minaniꞌ ve.
56 Depois, foram para casa e prepararam especiarias e perfumes para ungir o corpo. No sábado, descansaram, conforme a lei exigia.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 23, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.