Lucas 22
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NAA
1 Idoꞌ lulu izamineꞌ beleti naaꞌ aniꞌ holiseꞌ Oꞌmosoꞌmo Zuda veti avoꞌningine iseꞌine izingumuꞌ gili minaaꞌ holiseꞌ ve laniꞌ nene alitineꞌ ve.
1 Estava próxima a Festa dos Pães sem Fermento, chamada Páscoa.
2 Noalitivo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ monoꞌ apizi ngimaaꞌ avesi ingine nene Izesuꞌni bililisa gilaniꞌza evenelite ningi lovo di sotoꞌ ilizahe li golise gili ingine evenelite aꞌminemuꞌ ningi lamavo zegeni bili hililizaniꞌ akamuꞌ viseꞌ igi minaniꞌ.
2 Os principais sacerdotes e os escribas procuravam uma forma de matar Jesus; porque temiam o povo.
3 Neꞌmine igi nizavo Izesuꞌ izipahala zuho tuvelu engikutiꞌ Kelioto ve ve lave Zudaꞌ eiꞌ lulouꞌ nene Satani neꞌmo lemo mino do ote-davo
3 Ora, Satanás entrou em Judas, chamado Iscariotes, que era um dos doze.
4 aza nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ monoꞌ numuno nabauꞌ gizebo igaꞌ aniꞌ pilisi veti gizebo vesi nizada vo hetelavo Izesuꞌni bililizangumuꞌ Izesuꞌni do sotoꞌ ogo aꞌninguꞌ molalineꞌ akamuꞌ viseꞌ igi engikisi gamazi lo gele ha gele aniꞌ.
4 Judas foi entender-se com os principais sacerdotes e os capitães sobre como lhes entregaria Jesus.
5 Neꞌmine ogavo nemuꞌ ingine laniteꞌ gili moni ma emelone li li hukaniꞌ ve.
5 Eles se alegraram e combinaram em lhe dar dinheiro.
6 Neꞌmine li li hukikevo aza lamineꞌ ve losa Izesuꞌ aza eveneꞌ vaikisi minami eikovoꞌ nolidoꞌ ngelebizekuvo dalizave lo amamakaꞌ moloꞌmo vo minineꞌ ve.
6 Judas concordou e buscava uma boa ocasião para lhes entregar Jesus, longe da multidão.
7 Nelotiꞌ nene Zuda ve lulu izamineꞌ beleti naaꞌ aniꞌ gamene Oꞌmosoꞌmo avoꞌningine iseꞌine izingumuꞌ gili sipisipi angale bilaaꞌ aniꞌ gamene nene ogavo
7 Chegou o dia da Festa dos Pães sem Fermento, em que era necessário fazer o sacrifício do cordeiro pascal.
8 nemuꞌ Oꞌmosoꞌmo avotemotine iseꞌine izingumuꞌ gelo mino naaꞌ nosoꞌ niteꞌ naloningumuꞌ nene lingine vi di vaꞌvaꞌ ilizo lo Izesuꞌ aza Petolongi Zohanengi ngimiselineꞌ.
8 Então Jesus enviou Pedro e João, dizendo:
9 nGimiselavo ingine tiꞌ li li-imasineꞌ: Gaza nene zaala vo do vaꞌvaꞌ olosingumuꞌ nolane.
9 Eles lhe perguntaram: — Onde o senhor quer que a preparemos?
10 Neꞌmine likesivo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Olopehe, numuno ebeta nene dizi vi nihetelasivo ve maliꞌmo misubo somouꞌ noso ohizo geho navo voteneꞌ ilisaze. Lingine eꞌmeti vilizo. Ve aza numuno mauꞌ dizo novivo ma aꞌminguꞌ eꞌmeti vi
10 Jesus lhes explicou:
11 numuno neꞌmi melehine nene tiꞌ li li-imilizo: Tisate maꞌmo tiꞌ lo lo-gedave: Nazasi izipahaꞌnesi Oꞌmosoꞌmo avotemotine iseꞌine izingumuꞌ gelo naaꞌ nouneꞌ nosoꞌ niteꞌ naloneꞌ numuno lulo nene zauꞌ nalone.
11 e digam ao dono da casa: “O Mestre pergunta: ‘Onde fica o aposento no qual comerei a Páscoa com os meus discípulos?’”
12 Likesivo numuno meleho aza numuno veletoꞌ mino galaꞌmudoꞌ mino ingutiꞌ veletoꞌ nene lulo nabasi mininguꞌ initeꞌ mataꞌ aviliseꞌ i nizaniꞌ nene lengelebizeleseive. Aꞌminguꞌ nene nosoꞌ nitete di vaꞌvaꞌ ilizo.
12 Ele lhes mostrará um espaçoso cenáculo mobiliado; ali façam os preparativos.
13 Tiꞌ lo lo-ngemavo ingine aꞌmida vi heteli ningasineꞌ nene lo-ngimineꞌ maꞌmino neivo aꞌminguꞌ nene Oꞌmosoꞌmo iseꞌine izingumuꞌ gili naaꞌ aniꞌ nosoꞌ niteꞌ nene di vaꞌvaꞌ asineꞌ ve.
13 E, indo, acharam tudo como Jesus lhes tinha dito e prepararam a Páscoa.
14 Mo di vaꞌvaꞌ ikesivo nosoꞌ niteꞌ nalizaniꞌ gamene nene ogavo aposoloꞌve zuhosi mini nosoꞌ niteꞌ ni minaniꞌ.
14 Chegada a hora, Jesus se pôs à mesa, e os apóstolos estavam com ele.
15 Neꞌmine igi minanguꞌ nene Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Mulumo alumo niteꞌ gihi-nidilizaniꞌ gamene alitelesa olihe alitamivo holiseꞌ mino naaꞌ nosoꞌ niteꞌ mene lengikisi makatoꞌ mino nalone lo muluꞌneuꞌ huhu lo mulumo goloso ivosa gele minuvoniꞌ ve.
15 Então Jesus lhes disse:
16 Nene nanitekumuꞌ ve. Naza lo-lengemelove. Oꞌmosoꞌmo iseꞌine izineꞌ nosoꞌ niteꞌ meꞌmine nene gohi ma namuvo aꞌmine nosoꞌ niteꞌ avazahaloꞌ minineꞌ initeꞌ gihile nene sotoꞌ ogosa Oꞌmosoꞌmi gizeboꞌve sotoꞌ ogavo nalosuve.
16 Pois eu lhes digo que nunca mais a comerei, até que ela se cumpra no Reino de Deus.
17 Neꞌmine lo noso minineꞌ gomise ma do Oꞌmosola opoꞌni lo tiꞌ lo lineꞌ: Lingine mene di izeꞌ mili nalo.
17 E, pegando um cálice, depois de ter dado graças, disse:
18 Nemuꞌ naza tiꞌ lo nolo-lingimuve. Naza nene idise mene vaini noso nonunidotiꞌ nene gohi ma namo nouvo Oꞌmosoꞌmo eveneleloꞌ gizebo ilineꞌ gamene sotoꞌ ilinguꞌ nene gohi nalosuve.
18 Pois eu digo a vocês que, de agora em diante, não mais beberei do fruto da videira, até que venha o Reino de Deus.
19 Neꞌmine lo beleti ma do Oꞌmosola opoꞌni lo gito apilo nongemo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Mene neniꞌ meꞌmeleꞌne [lengikumuꞌ ve losa nenaze. Nenikumuꞌ gili mini nikaꞌ nikaꞌ iꞌmi vi minilo.
19 E, pegando um pão, tendo dado graças, o partiu e lhes deu, dizendo:
20 Nosoꞌ niteꞌ nene mo nisa nelotiꞌ alingeꞌ nene aꞌmineꞌmine ogo vaini noso minineꞌ gomise do tiꞌ lo lineꞌ: Vaini noso gomiseuꞌ neineꞌ mene neniꞌ vaniseꞌne lengikumuꞌ hulokuvo Oꞌmosoꞌmo lo huko-lingidineꞌ gamazi gosohoꞌ ma nene do eleꞌvoleꞌ ilineꞌ vanise ma nene] neive.
20 Do mesmo modo, depois da ceia, pegou o cálice, dizendo:
21 Neꞌmine o neineꞌza lingine gililo. Biluvaliti aꞌninguꞌ neniꞌ molo-nedelive nene idise tevoliloꞌ mene makaꞌ mino nosoꞌ niteꞌ ade hulo do no nosive.
21 — Mas eis que a mão do traidor está comigo à mesa.
22 Ee, Oꞌmosolatiꞌ ve gihile nenikumuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo mo neꞌmine olosane lo gele minidoꞌ do molo mo heleloniꞌ akaloꞌ novuvoniꞌza biluvalite neniꞌ dalizave lo do sotoꞌ o-nedelive nene agae, mo mulumo gono goloso daloseive.
22 Pois o Filho do Homem vai segundo o que está determinado, mas ai daquele por quem ele está sendo traído!
23 Neꞌmine lo lavo izipahala zuho ingine neve lelikutiꞌ neꞌmine zaho ilivoo lii engiꞌ okoꞌninguꞌ nene viseka li minaniꞌ ve.
23 Então começaram a perguntar entre si qual deles seria o que estava para fazer isso.
24 Aꞌmine izipahala zuho engiꞌ muliseuꞌ nene lovo lolize sotoꞌ ineꞌ. Ingine nene engikutiꞌ maliꞌmo linge ma ngivileꞌ ogo dizo minive ve li gililizadoꞌ lisiheꞌ o minive nene zaho nolive li lolize hizi minaniꞌ.
24 Houve também entre eles uma discussão sobre qual deles parecia ser o maior.
25 Neꞌmine igi nizavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosoꞌmi zuho minamaniꞌ heta atoꞌ ve engiꞌ guveꞌinesi veꞌine naba nete nene amuzo goloso mili di gelekeleꞌ ve liliꞌ i-ngidaaꞌ nave. Idoꞌ neꞌmine igi mini engitoꞌ gizebo i-ngidiliza amuzo di minave ingine nene lelikumuꞌ di lamineꞌ i-lidaaꞌ ave ve li-lidilizadoꞌ lisiheꞌ o none laaꞌ nave.
25 Mas Jesus lhes disse:
26 Neꞌmine igi minaaꞌ naniꞌza lengita neꞌminosa minamilineꞌ o neive. Asi lengikutiꞌ ma dizo minelive nene eveneꞌ limi minaaꞌ nave neꞌminosa lemo mineleseive. Idoꞌ lengiꞌ gizebo ve nete nene hize eleꞌ igaꞌ ave gelekeleꞌ izipe neꞌmine liliꞌ igi minilizadoꞌ o neive.
26 Mas vocês não são assim; pelo contrário, o maior entre vocês seja como o menor; e aquele que dirige seja como o que serve.
27 Nemuꞌ nene lingine ma liꞌnalo. Ve maliꞌmo nosoꞌ niteꞌ nokaꞌ nokaꞌ neivo maliꞌmo gelekeleꞌ o-do nosoꞌ niteꞌ do emekaꞌ emekaꞌ neivo minilisingutiꞌ guvelesi ve dizo minive nene zaho nolive. Nosoꞌ niteꞌ nokaꞌ nokaꞌ ogo minive nene noloseive. Olo. Ne neiha naza lengikuꞌ nouvoniꞌ nene gelekeleꞌ izipe neꞌmine loloꞌ ogo nouve.
27 Pois qual é maior: aquele que está à mesa ou aquele que serve? Não é verdade que é aquele que está à mesa? Pois, no meio de vocês, eu sou como quem serve.
28 Idoꞌ naza mulumo gono geho minuvonguꞌ nene olovoꞌ ami nenikisi makaꞌ gihi minaaꞌ ave ma nene nizave.
28 Vocês são os que têm permanecido comigo nas minhas tentações.
29 Nemuꞌ nene nenikumuꞌ nene meꞌneho neniꞌ eveneꞌneloꞌ gizebo olosane lo do kegese-nedo neleꞌmize molo neineꞌ neꞌmino linginesi nene lengeleꞌmize molokuvo
29 E eu confio a vocês um reino, assim como o meu Pai confiou a mim,
30 neniꞌ eveneꞌneloꞌ gizebo o minelonguꞌ lingine holomoꞌneloꞌ nosoꞌ niteꞌ niꞌmi vi mini guveꞌinesi ve minaaꞌ aniꞌ moꞌmosiꞌ tuvelu (12) nene lengemekuvo mini Isilaeleꞌ aleveti mulise tuvelu nene gizebo i-ngidi minilisave.
30 para que comam e bebam à minha mesa no meu Reino; e vocês se assentarão em tronos para julgar as doze tribos de Israel.
31 Neꞌmine lo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Agae Simonizo, gaza gelezo. Nosoꞌ niteꞌ losuvo ili mili atoꞌ igaꞌ naniꞌ neꞌmino Satani neꞌmo lengiꞌ nene lengemenguꞌ molo do gizekaꞌ o-lengedelesa lavo Oꞌmoso aza gele imineꞌza
31 — Simão, Simão, eis que Satanás pediu para peneirar vocês como trigo!
32 geiꞌ nenikumuꞌ gele eleꞌvoleꞌ aineꞌ nene mudise hulamiline lo neniꞌ nene geikumuꞌ gelo Oꞌmosola lokuve. Nemuꞌ nene gaza gohi tineꞌ molo ogo nenita giꞌmizosa geze zuho nene hize eleꞌ o-ngedezo.
32 Eu, porém, orei por você, para que a sua fé não desfaleça. E você, quando voltar para mim, fortaleça os seus irmãos.
33 Neꞌmine lo lo-emavo Petoloꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Guvekasi ve, neꞌmino nomive. Gaza nene galapuso numunguꞌ vilibe idoꞌ gibilikevo helaaꞌ akalokisi vilibe neꞌmine ilineꞌ nene nazasi makaꞌ aꞌminguꞌ ha volosusive.
33 Porém Pedro respondeu: — Estou pronto para ir com o Senhor, tanto para a prisão como para a morte.
34 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Petoloo, naza tiꞌ lo nolo-gimuze. Gelezo. Idise holukaꞌ nene okoloho nolo olihe molamivo gaza nenikumuꞌ nene ma ningamu ve ve lo ataize nolanivo gamene sitohamo oloseive.
34 Mas Jesus lhe disse:
35 Neꞌmine lo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Gomuꞌ monoꞌ gonouꞌ nolingimiselo moni goꞌzaaꞌ pausi nehe idoꞌ hanibeki goꞌ nehe idoꞌ gizedidoꞌ suuꞌ nehe neꞌmine initekisi ma di vami haza vilo lo lingimiselekuvo vaniꞌ mauꞌ nene initeꞌ mamuꞌ viseꞌ igi minaniꞌ nehe. Neꞌmine lavo izipahala zuho ingine ma viseꞌ amuneꞌ ve laniꞌ.
35 A seguir, Jesus perguntou aos discípulos: Eles responderam: — Não faltou nada!
36 Neꞌmine likevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Gomuꞌ nene eveneꞌ zogo nimili-lidavosa neꞌmine aniꞌza idise hize eleꞌ i-lingidami lovo i-lingimilizaniꞌ nenako nemuꞌ idise nene moni goꞌzaaꞌ pausi nehe idoꞌ hanibeki goꞌ nehe ma molo nolive neꞌmo nene ha do vilive. Idoꞌ bainati miteꞌ ma molamo nolive nene okoꞌnoloꞌ izaaꞌ ineꞌ initeꞌ saketi nene salimi ogo moni do bainati miteꞌ nene meni hizelive.
36 Então Jesus lhes disse:
37 Naza neꞌmine lo nolo-lingimuvoniꞌ nene monoꞌ godolouꞌ nenikumuꞌ gomuꞌ gizi nizaniꞌ gamazi vaiꞌ ma nene gihile izelidokovoꞌ neineꞌ nenako aꞌminguꞌ nenikumuꞌ tiꞌ li gizi nizaniꞌ gamazi nene mo aꞌnene gihile ize leive losa noluve: Adoꞌ eveneꞌ nete ezemuꞌ nene louꞌ gamazi avutoꞌ igi monovo goloso daaꞌ aveti muliseutiꞌ minive ve li li-dilisave.
37 Pois eu lhes digo que é preciso que se cumpra em mim o que está escrito: “Ele foi contado com os malfeitores.” Pois o que a mim se refere está sendo cumprido.
38 Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li laniꞌ: Guvekasi ve, gaza ningezo. Bainati miteꞌ sitaꞌ mene ma neive. Neꞌmine li likevo Izesuꞌ aza moda aꞌnevo neive lineꞌ.
38 Então lhe disseram: — Senhor, aqui estão duas espadas! Jesus lhes respondeu:
39 Neꞌmine lo numungutiꞌ heta lemo vo Oliva golola gomuꞌ vaaꞌ ineꞌ maꞌmine ogo dizo novivo izipahala zuho nene eꞌmeti vaniꞌ.
39 E, saindo, Jesus foi, como de costume, para o monte das Oliveiras; e os discípulos o acompanharam.
40 Neꞌmine ogo mo aꞌmine ebeta dizo voo izipahala zuho tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine lengemenguꞌ sotoꞌ o-lengedelinguꞌ nene limi ingikelizaze. Oꞌmosola li minilo.
40 Chegando ao lugar escolhido, Jesus lhes disse:
41 Neꞌmine lo izipahala zuho nene hulo-ngedo ngomo ma vo hotoꞌile ogo lemo obuvolo hizo Oꞌmosola tiꞌ lo lineꞌ:
41 Ele, por sua vez, se afastou um pouco, e, de joelhos, orava,
42 Meꞌneho make, mulumo alumo ekeseꞌ nenita sotoꞌ olosa naniꞌ nene gaza geiꞌ lukaloꞌ neivo ma do olovoꞌ o-nedeline losa noluvoniꞌza geiꞌ lukauꞌ nene atoꞌ neivo ma neniꞌ luꞌneloꞌ do molamo geiꞌ lukalokovoꞌ do molo eꞌmeto iline losa noluve. [
42 dizendo:
43 Neꞌmine lo nolivo Okulumokutiꞌ angeloꞌ maliꞌmo lemo sotoꞌ o emo hize eleꞌ o-dineꞌ.
43 Então lhe apareceu um anjo do céu que o confortava.
44 Neꞌmine ogavo mulunouꞌ mulumo naba goloso gelo mino Oꞌmosola nene amuzo gohi ma molo nolivo gohise belavo gohise hilineꞌ nene vanise neꞌmine misubouko doꞌmozeꞌ mozeꞌ ineꞌ ve.]
44 E, estando em agonia, orava mais intensamente. E aconteceu que o suor dele se tornou como gotas de sangue caindo sobre a terra.
45 Neꞌmino neivo Oꞌmosola lo minidotiꞌ nene oto izipahala zuho minaniꞌ mala vineꞌ. Vo ningineꞌ nene ingine muluꞌninguꞌ mulumo naba gili minadiꞌmo ngabusoꞌine elavo okise ingi nizavo ningineꞌ.
45 Levantando-se da oração, Jesus foi até onde os discípulos estavam, e os encontrou dormindo de tristeza.
46 Ningo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine nene nanimuꞌ okise ingi nizave. Lingine nene lengemenguꞌ ma sotoꞌ ilineꞌ nene vi gopo ikelizaze. Oti Oꞌmosola li minilevo.
46 E disse:
47 Neꞌmine ogo Izesuꞌ nene gamazi nolivo eveneꞌ mukiꞌ aꞌmida aniꞌ nene ve ma Izesuꞌ izipahala zuho tuvelu engikutiꞌ minive Zudaꞌ nene do gomuꞌ molavo aꞌmida igisa Izesuꞌni nene golo elo nalosa Zudaꞌ nene Izesuꞌ neida aniꞌ ve.
47 Enquanto Jesus ainda falava, eis que chegou uma multidão. E um dos doze, que se chamava Judas, vinha à frente deles e se aproximou de Jesus para o beijar.
48 Aniꞌza Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Zudazo, gaza neniꞌ zogone minaineꞌ gelo soza suno do Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ nene goꞌne elo nosa lovo veti aꞌninguꞌ molo-nedelesa ogane.
48 Jesus, porém, lhe disse:
49 Neꞌmine lo lavo aꞌmine Izesuꞌ neida makaꞌ minave nete eveneꞌ aniꞌ nene mo Izesuꞌni dalisa nave li mo ningi gilii tiꞌ li laniꞌ: Guvetesi ve, Bainati mitedunuꞌ nene ha ngebelelobe.
49 Os que estavam ao redor de Jesus, vendo o que estava por acontecer, perguntaram: — Senhor, devemos atacar com as espadas?
50 Neꞌmine li nilavo hamoliꞌmo oteko evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive nabaliꞌmi gelekeleꞌ izipe ma belo gala zamela hasaꞌ o hulineꞌ.
50 Um deles golpeou o servo do sumo sacerdote e cortou-lhe a orelha direita.
51 Neꞌmine ineꞌza Izesuꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Neꞌmine monovo nene modaze. Gohi amilo. Neꞌmine lo galaloꞌ nene nodo gelo gala nene do lamineꞌ o-dineꞌ.
51 Mas Jesus interveio, dizendo: E, tocando na orelha do homem, o curou.
52 Do lamineꞌ o-do eze analoꞌ dalisa ave evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ monoꞌ numuno nabauꞌ gizebo igaꞌ aniꞌ pilisi veti gizebo ve nabasi idoꞌ monoꞌ gizebo vesi nene tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Gizengize ve dalisa igaꞌ adiꞌmine igi bainati miteꞌ di gavososi di nahe.
52 Então Jesus disse aos principais sacerdotes, capitães do templo e anciãos que vieram prendê-lo:
53 Gamene gamene monoꞌ numuno nabauꞌ linginesi makaꞌ minaaꞌ uneꞌ ma nene lingine neniꞌ okoꞌneloꞌ adine huli ma di gonitoꞌ i-nidisaꞌmaniꞌ ma ve. Neꞌmine isaꞌmaniꞌ ma neineꞌza ee, mo hoꞌ dize dize laaꞌ initeꞌ ma nenako idise nene litiꞌmusoꞌmi meleho Satani neꞌmi amuzo sotoꞌ o neinguꞌ nene mo lengiꞌ hotine nodizize. Lengitokovoꞌ neive lineꞌ.
53 Todos os dias, estando eu com vocês no templo, vocês não tentaram me prender. Esta, porém, é a hora de vocês e a hora do poder das trevas.
54 Neꞌmine lavo nelotiꞌ nene Izesuꞌni analoꞌ disa evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive nabaꞌmi numunguko eleꞌmizi vaniꞌ. Eleꞌmizi nivavo Petoloꞌ aza eꞌmete-do hotoꞌile aniꞌ.
54 Então, prendendo Jesus, levaram-no e o introduziram na casa do sumo sacerdote. Pedro seguia de longe.
55 Aꞌmine dizi minaniꞌ numuno nene vodo vodo ogo minavo olusoꞌ omoꞌ naba minidoꞌ nene eveneꞌ ingine igi oloꞌ gizi lahizi nizavo Petoloꞌ azasi nene ogo vovoꞌninguꞌ mitoꞌ makaꞌ minaniꞌ.
55 Quando acenderam um fogo no meio do pátio e se assentaram juntos, Pedro tomou lugar entre eles.
56 Aza nene oloꞌ labanatoꞌ neivo gelekeleꞌ alu maliꞌmo ningo vonuꞌ nobelo tiꞌ lo lineꞌ: Ve meesi nene Izesukisi makaꞌ minasive ma ne neive.
56 Uma empregada, vendo-o sentado perto do fogo, fixou os olhos nele e disse: — Este também estava com ele.
57 Neꞌmine lavo Petoloꞌ aza ataize tiꞌ lo lineꞌ: Veneꞌ gaza nene neze ma ningo gelamu vemuꞌ nolane.
57 Mas Pedro negou, dizendo: — Mulher, não o conheço.
58 Neꞌmine loosa ngomo ma nominivo ve maliꞌmo Petoloꞌni ningo tiꞌ lo lineꞌ: Gazasi nene engiꞌ zuho ma nene nane. Neꞌmine lo lineꞌza Petoloꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Ve melo, naza nene engiꞌ zuho minamuve.
58 Pouco depois, outro homem, ao ver Pedro, disse: — Você também é um deles. Mas Pedro disse: — Homem, eu não sou um deles.
59 Neꞌmine lavo gohi ngomo ma aua hamoꞌ neꞌmine nomino ve gohi maliꞌmo amuzonga goloso lo tiꞌ lo lineꞌ: Aza nene nGalilaia nolosi ve neiko azasi nene mo makatoꞌ Izesukisi minasive ne neive.
59 E, tendo passado cerca de uma hora, outro afirmou, dizendo: — Com certeza este também estava com ele, porque também é galileu.
60 Neꞌmine lo lavo Petoloꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Ve melo, gaza nolaineꞌ gamazi nene ma gelamuvoniꞌ gamazi nolane. Neꞌmine lo nolivo aꞌmidoꞌ liteꞌ lo okoloho nolo molaniꞌ.
60 Mas Pedro insistiu: — Homem, não sei do que você está falando. E logo, enquanto Pedro ainda falava, o galo cantou.
61 Okoloho nolo molavo Guvelesi ve aza mine velepeꞌ izo Petoloꞌni vonuꞌ bilineꞌ. Vonuꞌ nobilivo Petoloꞌ aza Guvelesi veꞌmo gomuꞌ minada idise okoloho olihe nolo molamivo gamene sitohamo nenikumuꞌ nene ningamu ve ve lo ataize lo-nedelesane lo gomuꞌ lineꞌ gamazi nene gohi gelo
61 Então, o Senhor voltou-se e fixou os olhos em Pedro. E Pedro se lembrou da palavra do Senhor, como lhe tinha dito: “Hoje, antes que o galo cante, você me negará três vezes.”
62 heta lemo vo ive nabaloꞌ goloso ineꞌ ve.
62 E Pedro, saindo dali, chorou amargamente.
63 Neꞌmine ogavo nelotiꞌ nene Izesuꞌ analoꞌ di minave nete nene golo izi goboni mili-di bili minaniꞌ.
63 Os homens que detinham Jesus zombavam dele, davam-lhe pancadas e,
64 Idoꞌ veleloꞌ nene lavolavodunuꞌ liki hiti-mikisasi tiꞌ li longoꞌ i-di laniꞌ: Nogibilive nene zaho nolihe. Gaza nene polohetelite laaꞌ adiꞌmine ogo lo sotoꞌ ogo lo-lemevo.
64 colocando uma venda sobre os olhos dele, diziam: — Profetize! Quem foi que bateu em você?
65 Neꞌmine li-dii divi ledivika li-di gamazi goloso palasa vaiꞌ goloso li-di minaniꞌ ve.
65 E muitas outras coisas diziam contra ele, blasfemando.
66 Neꞌmine li-di nizavo goꞌ lavo Zuda veti gizebo ve mukiꞌ evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ monoꞌ apizi ngimaaꞌ avesi nene kanisole ma minaniꞌ nenako Izesuꞌni nene engiꞌ kanisoleliti numuꞌninguꞌ eleꞌmizi di vi mini tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ:
66 Logo que amanheceu, reuniu-se a assembleia dos anciãos do povo, tanto os principais sacerdotes como os escribas, e o conduziram ao Sinédrio, onde lhe disseram:
67 Gaza nene Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live ma nene nabe. Gaza nemuꞌ lo-lemanivo gelelone. Neꞌmine li laniꞌza aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza ma lo-lengemeloniꞌ nene mo lamineꞌ laave li ma gili eleꞌvoleꞌ amilisave.
67 — Se você é o Cristo, diga-nos. Então Jesus lhes respondeu:
68 Idoꞌ lengiꞌ longoꞌ ma o-lengedeloniꞌ nesi nene mo ngeli li-nimamilisave.
68 E, se eu perguntar, vocês não me darão resposta.
69 Li-nimamilisaniꞌza alingeꞌ nela Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ nene Oꞌmoso amuzo velotiꞌ lemo gizebo ve naba mino ana hulaaꞌ ida minelesuve.
69 Desde agora, o Filho do Homem estará sentado à direita do Deus Todo-Poderoso.
70 Neꞌmine lavo ingine mukitoꞌ tiꞌ li laniꞌ: Gaza nene mo Oꞌmosoꞌmi gipele nouve nolabe. Olo. Likevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Langisetine nene mo nilaniꞌ ve.
70 Todos perguntaram: — Então você é o Filho de Deus? Jesus respondeu:
71 Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li laniꞌ: Izesuꞌ monovo goloso do nolingumuꞌ gili nilizaniꞌ aleve gohi ma atoꞌ nene nanimuꞌ asi lo-ngedosa gamazi gohi gelelone. Asiꞌve veleutiꞌ nene mo Oꞌmoso avutoꞌ ineꞌ gamazi lavo laꞌlise mo gelekune.
71 Eles disseram: — Que necessidade ainda temos de testemunho? Porque nós mesmos ouvimos o que ele falou.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.