Lucas 20
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs ARA
1 Gamene ma Izesuꞌ aza monoꞌ numuno nabauꞌ nene eveneꞌ monoꞌ gamazi apize ngeme ngemeꞌ ogo eiꞌ gamaziꞌve lamineꞌ nene lo-ngemo neivo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi monoꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ avesi idoꞌ monoꞌ gizebo ve nesi nene Izesuꞌ neida igi
1 Aconteceu que, num daqueles dias, estando Jesus a ensinar o povo no templo e a evangelizar, sobrevieram os principais sacerdotes e os escribas, juntamente com os anciãos,
2 tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Gaza initeꞌ mene mela ogaꞌ naineꞌ nene zahi velemuꞌ ogaꞌ nane. Idoꞌ zaho lavosa ogaꞌ nane. Nemuꞌ lo-lemezo.
2 e o arguiram nestes termos: Dize-nos: com que autoridade fazes estas coisas? Ou quem te deu esta autoridade?
3 Likevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Nazasi initeꞌ mamuꞌ longoꞌ o-lengedelesuze. Lingine li-nimilo.
3 Respondeu-lhes: Também eu vos farei uma pergunta; dizei-me:
4 Monoꞌ noso holo-ngedelive lo Zohaneꞌni imiselive ma nene Oꞌmosoꞌmo imiselihe haza misubouꞌ velite imiselave.
4 o batismo de João era dos céus ou dos homens?
5 Neꞌmine lavo angiseꞌine li voleloꞌ meloꞌ igi tiꞌ li laniꞌ: Laza Oꞌmosoꞌmo imiselive losoꞌ nene lingine eitoꞌ nene nanitekumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ amave lo lalive.
5 Então, eles arrazoavam entre si: Se dissermos: do céu, ele dirá: Por que não acreditastes nele?
6 Ne neiha haza misubouꞌ velite imiselave losoꞌ nene eveneꞌ ingine Zohaneꞌ nene polohete ve li gili nizaniꞌ nenako nemuꞌ ingine geheni libililisave li ngehelele izavo golise gilaniꞌ.
6 Mas, se dissermos: dos homens, o povo todo nos apedrejará; porque está convicto de ser João um profeta.
7 Neꞌmine igi tiꞌ li li-imaniꞌ: Monoꞌ noso holo-ngedelive lo imiselive nene zaho nolihe ma gelamune laniꞌ.
7 Por fim, responderam que não sabiam.
8 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine li-nimamaniꞌ nemuꞌ nene nazasi ogo molo ogaꞌ nouvoniꞌ initeꞌ mene iline lo nimiselivemuꞌ nene ma lo-lengemamolosuve.
8 Então, Jesus lhes replicou: Pois nem eu vos digo com que autoridade faço estas coisas.
9 Idoꞌ apiꞌ ogo aneza gamaziutiꞌ eveneꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve maliꞌmo vaini mine ma zuhoꞌ ogo eveneꞌ ma mine gizebo i-dilizave lo hulo-ngedo misubo mala vo gamene haꞌna minineꞌ.
9 A seguir, passou Jesus a proferir ao povo esta parábola: Certo homem plantou uma vinha, arrendou-a a lavradores e ausentou-se do país por prazo considerável.
10 Aꞌmida neivo vaini nalaꞌ gihile elaaꞌ gamene ogavo mine meleho aza aꞌmine vaini nalaꞌ gihile nene ma ili nimikevo do-nedo alive lo gelekeleꞌ izipe ma imiselavo mine gizebo avela vo hetelineꞌza ingine bili imiseli hulikevo initekisi ma damo haza tineꞌ molo vineꞌ ve.
10 No devido tempo, mandou um servo aos lavradores para que lhe dessem do fruto da vinha; os lavradores, porém, depois de o espancarem, o despacharam vazio.
11 Neꞌmine ogavo gohi gelekeleꞌ izipeꞌve ma imiselavo vineꞌza aꞌminesi bili di goloso initeꞌ gehepeve i-di imiseli hulikevo initekisi ma damo haza tineꞌ molo vineꞌ.
11 Em vista disso, enviou-lhes outro servo; mas eles também a este espancaram e, depois de o ultrajarem, o despacharam vazio.
12 Neꞌmine ogavo gohi setohamo ivo gelekeleꞌ izipe ma nene imiselavo vineꞌ. Vavo aꞌminesi nene mine gizebo ve ingine bili di goloso igi huli heta i-daniꞌ ve.
12 Mandou ainda um terceiro; também a este, depois de o ferirem, expulsaram.
13 Neꞌmine ikevo mine meleho aza tiꞌ lo lineꞌ: Naza nene nadiꞌ oꞌ nalove. Naza luꞌne eme nouvoniꞌ gipeꞌne mene eze gamaziꞌve gili di eleꞌmizi lamineꞌ ma ilizahe imiselekuvo vilive.
13 Então, disse o dono da vinha: Que farei? Enviarei o meu filho amado; talvez o respeitem.
14 Neꞌmine lo gelo imiselavo vo hetelavo mine gizebo ve ingine ningi angise tiꞌ li laniꞌ: Me veꞌmo melehidoꞌ medelo mino mine mene dalive neinako aꞌmine mine mene leliꞌ mide loloꞌ ilingisi mo bele helelone.
14 Vendo-o, porém, os lavradores, arrazoavam entre si, dizendo: Este é o herdeiro; matemo-lo, para que a herança venha a ser nossa.
15 Neꞌmine li vaini mingutiꞌ nene geleleheꞌ igi eleꞌmizi di vi gesi heta bilaniꞌ ve. Neꞌmine aniꞌ nenako nemuꞌ nene vaini nalaꞌ mine neꞌmi meleho aza nene nadiꞌ o-ngedelive.
15 E, lançando-o fora da vinha, o mataram. Que lhes fará, pois, o dono da vinha?
16 Aza ogo hetelo aꞌmine gizebo ve nene ngebele helo miꞌveloꞌ nene eveneꞌ gizebo ilizave gohi ma hulo-ngedeleseive. Neꞌmine lo Izesuꞌ lavo eze gamazi gili minave ingine gili tiꞌ li laniꞌ: Eꞌe. Neꞌmino sotoꞌ amilihoo.
16 Virá, exterminará aqueles lavradores e passará a vinha a outros. Ao ouvirem isto, disseram: Tal não aconteça!
17 Neꞌmine laniꞌza aza gelo vonuꞌ ngebelo tiꞌ lo lineꞌ: Idoꞌ lingine neꞌmine lii ma monoꞌ godolouꞌ gamazi ma tiꞌ li gizi nizaniꞌ ma nene neniꞌ luvodoꞌ nene mo vo damive lisa gili nizahe. Oꞌve. Mo vo do neive:
17 Mas Jesus, fitando-os, disse: Que quer dizer, pois, o que está escrito:
18 Ve ma ingine aꞌmine gehedoꞌ veleheꞌ limi ingalizaniꞌ nene izi iti hupuꞌ izilisave. Idoꞌ aꞌmine geheni neꞌmo lemo eveneꞌ ma ngebelelineꞌ nene izo lanahana o-ngedeleseive.
18 Todo o que cair sobre esta pedra ficará em pedaços; e aquele sobre quem ela cair ficará reduzido a pó.
19 Neꞌmine lavo monoꞌ monovo apizi ngimaaꞌ avesi evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ avesi ingine aneza gamazi lineꞌ mene lelikumuꞌ lo molo logave li gili aꞌmidoꞌ nene analoꞌ di bililisa laniꞌza evenekumuꞌ golise gilaniꞌ.
19 Naquela mesma hora, os escribas e os principais sacerdotes procuravam lançar-lhe as mãos, pois perceberam que, em referência a eles, dissera esta parábola; mas temiam o povo.
20 Neꞌmine igi mini Izesuꞌni nene gamazi lo gopo ilidotiꞌ analoꞌ do do vo guvelesi ve naba neꞌmi anauꞌ molalone li lelitatiꞌ eveneꞌ ma ngimiselekunivo ingine vi Izesuꞌni gamazidunuꞌ longoꞌ i-di minavo gamazi gopo lilingumuꞌ ve li eveneꞌ ma ngimiselikevo ingine vi eveneꞌ lamineꞌ minave gili mini gamazi lo gopo ilingumuꞌ amamakaꞌ mili minaniꞌ.
20 Observando-o, subornaram emissários que se fingiam de justos para verem se o apanhavam em alguma palavra, a fim de entregá-lo à jurisdição e à autoridade do governador.
21 Neꞌmine igi mini Izesuꞌni longoꞌ i-dilisa tiꞌ li li-imaniꞌ: Tisazo, geiꞌ monovoka gele none. Gaza eveneꞌ gamazi apize ngemaaꞌ naineꞌ monovoka nene mo lisiheꞌ laminekovoꞌ o minaaꞌ neive. Gaza gamazi lo-ngemelineꞌ aleve nene naniꞌmine aleve nilizahe eveneꞌ dizi nizaniꞌ nilizahe limi minaniꞌ nilizahe gasava ve nilizahe hongu ve nilizahe nemuꞌ gaka mukiꞌ gelamo Oꞌmosoꞌmi aka lelebizo gamazi gihilevoꞌ lo lemaaꞌ anive nane.
21 Então, o consultaram, dizendo: Mestre, sabemos que falas e ensinas retamente e não te deixas levar de respeitos humanos, porém ensinas o caminho de Deus segundo a verdade;
22 Nemuꞌ nene gaza laanivo gelelone. Loma veti guveꞌinesi ve ngamani naba Kaesaleꞌ aza takisi moni huli-nidilizave lo neidoꞌ nene eꞌmeto Zuda ve laza ma hulo-desoꞌ nene lisiheꞌ o neihe louꞌ gamazite avutoꞌ o neive.
22 é lícito pagar tributo a César ou não?
23 Neꞌmine laniꞌ nene Kaesaleꞌni takisi moni imilo lilineꞌ neꞌmo Zuda ve nene ngizeboloꞌ molavo ganala dalive. Idoꞌ imamilo lilineꞌ nene Loma ve ngizeboloꞌ molavo nesi ganala dalive li ingine gili mini eiꞌ golo izi laniꞌ nene Izesuꞌ aza mo ningo gelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ:
23 Mas Jesus, percebendo-lhes o ardil, respondeu:
24 Lingine moni ma di igi nelebizilo. Me moniloꞌ eveneliꞌmi golo velesi gulivesi neineꞌ nene zahi golo velesi gulivesi neive lo lo-ngedavo ingine tiꞌ li laniꞌ: Kaesaleꞌ ma ve laniꞌ.
24 Mostrai-me um denário. De quem é a efígie e a inscrição? Prontamente disseram: De César. Então, lhes recomendou Jesus:
25 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Tiꞌ li ma aꞌmine moni nene ngamani gizebo ve eiꞌ Kaesaleꞌ initeꞌve noloseinako aꞌminemuꞌ nolivo ma nene ha imilo. Idoꞌ aꞌmineꞌmine igi Oꞌmosoꞌmo lingimineꞌ initetoꞌ nene ha golo hizi imilo.
25 Dai, pois, a César o que é de César e a Deus o que é de Deus.
26 Neꞌmine lavo ingine eveneꞌ mukiliti veꞌnidoꞌ nene gamaziꞌve lidotiꞌ nene ngeli di goniꞌ i-damilizaniꞌ o vivo ingine longoꞌ i-dadoꞌ gamazi do tiꞌno lo-ngimineꞌ gamazi nemuꞌ nene voꞌine vavo gamazi lami minaniꞌ.
26 Não puderam apanhá-lo em palavra alguma diante do povo; e, admirados da sua resposta, calaram-se.
27 Nizavo Sadukaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave engikutiꞌ helaakutiꞌ otaaꞌ nene nomive laaꞌ ave linge ma ingine Izesuda igi longoꞌ i-di
27 Chegando alguns dos saduceus, homens que dizem não haver ressurreição,
28 tiꞌ li laniꞌ: Tisazo, Moseꞌ aza luhuvo gize-lidineꞌ nene tiꞌ lo neive: Uvoꞌninge nakuꞌninge ma minilizangutiꞌ maliꞌmo veneꞌ do mino izipe gedamo helavo ma engikutiꞌ maliꞌmo aꞌmine gevonoꞌ veneꞌ nene dosa aꞌmine hilive nemuꞌ medelo izipe gedo molo-delive.
28 perguntaram-lhe: Mestre, Moisés nos deixou escrito que, se morrer o irmão de alguém, sendo aquele casado e não deixando filhos, seu irmão deve casar com a viúva e suscitar descendência ao falecido.
29 Neꞌmine ilisanako nemuꞌ nene uvoꞌninge nakuꞌninge seveni ma minaniꞌ ve. Ganaꞌ ve neꞌmo veneꞌ do izipahala ma sotoꞌ amavo hilineꞌ.
29 Ora, havia sete irmãos: o primeiro casou e morreu sem filhos;
30 Idoꞌ hilive neꞌmi mehenelotiꞌ neꞌmo daniꞌza aꞌmineꞌmine ogavo
30 o segundo e o terceiro também desposaram a viúva;
31 ma neꞌmo do mino aꞌmineꞌmine ogo hilineꞌ. Mo mukitoꞌ aꞌmineꞌmine ikaꞌ ikaꞌ igi izipahaꞌine ma gidami hili osuꞌ laniꞌ ve.
31 igualmente os sete não tiveram filhos e morreram.
32 Neꞌmine ikevo alingeꞌ nene veneꞌ nesi hilineꞌ ve.
32 Por fim, morreu também a mulher.
33 Neꞌmine ineꞌza eveneꞌ seveni aꞌmine veneꞌ daniꞌ nenako eveneꞌ mukiꞌ hilangutiꞌ otiliza gameneuꞌ nene veneꞌ nene zahi elenaho loloꞌ ogo minelive.
33 Esta mulher, pois, no dia da ressurreição, de qual deles será esposa? Porque os sete a desposaram.
34 Aza aꞌmidoꞌ ngelo do velepeꞌ izo lamivo gize zohiꞌ o-delobe li neꞌmine likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Idise mene noneꞌ gameneloꞌ nizaniꞌ aleve lingine nene veneꞌ daaꞌ idoꞌ veloꞌ vaaꞌ igaꞌ naniꞌza
34 Então, lhes acrescentou Jesus: Os filhos deste mundo casam-se e dão-se em casamento;
35 eveneꞌ ma alingeꞌ gamene vomila hili nilizangutiꞌ gohi oti minevoꞌ minevoꞌ ngemeni dameni di otuhiliza aleve nene veneꞌ daaꞌ idoꞌ veloꞌ vaaꞌ ami minilisave.
35 mas os que são havidos por dignos de alcançar a era vindoura e a ressurreição dentre os mortos não casam, nem se dão em casamento.
36 Aꞌmine aleve ingine nene angeloꞌ neꞌmine minilisanako mo hilamilisave. Idoꞌ hili nilizangutiꞌ otiliza aleve nene Oꞌmosoꞌmo do ote-ngidineꞌ nenako mo eiꞌ izipahala neꞌmine liliꞌ igi minilisave.
36 Pois não podem mais morrer, porque são iguais aos anjos e são filhos de Deus, sendo filhos da ressurreição.
37 Idoꞌ helaakutiꞌ otaaꞌ nemuꞌ nene Moseꞌ neꞌmosi nene do sotoꞌ ogo lelebizave. Adoꞌ aza za ngomoutiꞌ oloꞌ gulumo ineꞌ gamazi gizida nene Oꞌmosoꞌmo lineꞌ gamazi tiꞌ lo gizidotiꞌ nene lelebizineꞌ ma neive: Naza Abalahamule Isakale idoꞌ Zakobole engiꞌ Oꞌmosoꞌine nouve lineꞌ. Idoꞌ aꞌmine ve hili osuꞌ ladiniko engiꞌ Oꞌmosoꞌine nouve ngelo ma lamidine. Engiꞌ Oꞌmosoꞌine nouve lineꞌ neꞌmo mo hili osuꞌ lami ha nizave lo gelelesune.
37 E que os mortos hão de ressuscitar, Moisés o indicou no trecho referente à sarça, quando chama ao Senhor o Deus de Abraão, o Deus de Isaque e o Deus de Jacó.
38 Idoꞌ nanitekumuꞌ ve. Oꞌmosoꞌmo gelavo eveneꞌ mukiꞌ nene mo hili osuꞌ lami ha nizaniꞌ nenako nemuꞌ ve.
38 Ora, Deus não é Deus de mortos, e sim de vivos; porque para ele todos vivem.
39 Neꞌmine lavo eveneꞌ monoꞌ apizi ngimaaꞌ ave linge malite Izesuꞌ gamaziꞌveloꞌ nene tiꞌ li li-imaniꞌ: Tisazo, gaza mo laminetoꞌ goloso laane laniꞌ.
39 Então, disseram alguns dos escribas: Mestre, respondeste bem!
40 Izesuꞌ neꞌmine lo lo-ngimineꞌ nemuꞌ nene ingine longoꞌ gohi i-dilisa voꞌine vavo alamaniꞌ ve.
40 Dali por diante, não ousaram mais interrogá-lo.
41 Neꞌmine igi nizavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo longoꞌ o-ngedo lo-ngimineꞌ: Do luꞌ izelive lo Oꞌmosoꞌmo imiselelesa live nene gozopoꞌ guvelesi ve naba Davidiꞌ aꞌvopilemoꞌ ve laaꞌ naniꞌ nene nanimuꞌ laaꞌ nave.
41 Mas Jesus lhes perguntou: Como podem dizer que o Cristo é filho de Davi?
42 Asiꞌve Davidiꞌ monoꞌ nama linguꞌ aꞌmine veꞌmi monovo lineꞌ nene monoꞌ godolouꞌ tiꞌ lo gize neineꞌ ma neive:
42 Visto como o próprio Davi afirma no livro dos Salmos:
43 Nanivo biluvaka nene gizengala doꞌmo leme-ngedekuvo
43 até que eu ponha os teus inimigos por estrado dos teus pés.
44 Aꞌmine ve nemuꞌ nene Davidiꞌ aza Guveꞌnesi ve ve lineꞌ nenako nemuꞌ aꞌmine do luꞌ izelive lo Oꞌmosoꞌmo imiselelesa live nene Davidiꞌ aꞌvopilemoꞌ lemo minive minelidoꞌ nomive.
44 Assim, pois, Davi lhe chama Senhor, e como pode ser ele seu filho?
45 Izesuꞌ aza neꞌmine lo lo-ngemavo eveneꞌ mukiꞌ nete nigilavo izipahala zuho tiꞌ lo lo-ngimineꞌ:
45 Ouvindo-o todo o povo, recomendou Jesus a seus discípulos:
46 Monoꞌ apizi lingimaaꞌ aveti monovo nene dikelizaze. Eheꞌ igi golise gili minilo. Ingine nene lavolavo haꞌna haꞌna liki monaakumukovoꞌ ngumo helaaꞌ neivo idoꞌ maketiloꞌ nimonavo evenelite ningi ngopoꞌni li-ngidilizangumukovoꞌ ngumo helaaꞌ neivo idoꞌ monoꞌ numungukisi idoꞌ nosoꞌ niteꞌ naba nadaasi ingine nene ve nabalitevoꞌ minaaꞌ aniꞌ holomoloꞌ minaakumukovoꞌ nene ngumo helaaꞌ neive.
46 Guardai-vos dos escribas, que gostam de andar com vestes talares e muito apreciam as saudações nas praças, as primeiras cadeiras nas sinagogas e os primeiros lugares nos banquetes;
47 Idoꞌ veneꞌ gonoꞌ neti initeꞌ mataꞌine di osuꞌ li-ngidaaꞌ idoꞌ Oꞌmosola opoꞌni languꞌ nene evenelite ma ningilizahe li apa niteꞌ igi gamazi haꞌna haꞌna laaꞌ nave. Gamene nabauꞌ aꞌmine ve nene Oꞌmosoꞌmo lihime naba goloso ngemeleseive.
47 os quais devoram as casas das viúvas e, para o justificar, fazem longas orações; estes sofrerão juízo muito mais severo.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 20, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.