Lucas 18
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Idoꞌ gamene ma nene Izesuꞌ aza goseleꞌ ngebelamivo gamene gamene Oꞌmosola laakovoꞌ igi mini hulami minilizave lo aneza gamazi neꞌmino ma lo-ngimineꞌ:
1 Jesu bai’obaiyen ta oroubonamaim ana bai’ufununayah i’obaiyih eo, “Mar etei kwanayoyoyoban, men guban nahurir yoyoban kwanihamiyimih.”
2 Numuno ebeꞌ naba mauꞌ zasi ma minineꞌ neꞌmo nene aza Oꞌmosomuꞌ golise gelamaaꞌ idoꞌ evenekumuꞌ nene do haza niteꞌ loloꞌ o-ngedosa gelaaꞌ ineꞌ.
2 “Veya ta bar merar gagamin ta’amaim tur nowarayan orot ta nati’imaim ma’am, i men kafa’imo God isan birubir naatu orot babin isah birubirumih.
3 Idoꞌ aꞌminguꞌ nene gevonoꞌ ma minineꞌ neꞌmo nene gamene gamene aꞌmine zasi neida ogo tiꞌ lo lovoꞌ lovoꞌ ogo minineꞌ: Ve masi goniꞌ olosa nosize. Aꞌminguꞌ nene neniꞌ gamaziꞌne hize eleꞌ ogo do lisiheꞌ o-nedezo.
3 Nati bar meraramaim i kwafur babin auman ma’am. Nati babin mar etei tur nowarayan orot ifefeyan eo, ‘Ayu akokok inibaisu au kamabiy wairafin airi kwanao ayu ana ma gewas.’
4 Neꞌmine lokaꞌ lokaꞌ ogo neivo aꞌmine zasi neꞌmo gele hulosa ngomo ma minineꞌza alingeꞌ nene eiꞌ lulouko gala tiꞌ lo gelo lineꞌ: Oꞌmosomuꞌ golise gelamaaꞌ idoꞌ evenekumuꞌ ningo do haza niteꞌ loloꞌ o-ngedaaꞌ nouve nouvoniꞌza
4 Veya moumurih maiyow orot iti babin ana fefeyan nonowar men kafa’imo abisa ta sinafumih. Baise yomaninamaim taiyuwin ma binotanot eo, ‘Ayu i men God abibiruw naatu orot babin men akakafiyih.
5 gevonoꞌ meꞌmo nene lihiteheka lo neineꞌ nenako nemuꞌ nene aza okaꞌ okaꞌ ogo ne do goseleꞌ gehepeve o-nedalive lo eze gamaziꞌve hize eleꞌ ogo do lisiheꞌ o-delove lineꞌ.
5 Baise iti babin i mar etei isau enan, gewasin babin i boro anibais nama gewas, saise men mar etei nan ayu nihaharu’umih.’”
6 Neꞌmine lo Guvelesi ve imineꞌ molo tiꞌ lo lineꞌ: Monovolo goloso o vineꞌ zasi neꞌmo lineꞌ gamazi nene mo gilikeve.
6 Naatu Regah Jesu eo, “Tur nowarayan orot kakafin ana tur kwanowar.
7 Idoꞌ Oꞌmoso neꞌmo aꞌmine zasi nene ivileꞌ ogo eze do kegesineꞌ evenele zuho goꞌ laneme goꞌ laneme ezela laaꞌ nave nene hize eleꞌ o-ngedamilihe. Ezela likevo hize eleꞌ o-ngedamo gamene haꞌna ha minelihe. Oꞌve.
7 Naatu kwanotanot God ana roubinen sabuw fai mar isan hinarererey boro men na’itin nibaisih hinama gewas? Naatu baibaisih isan boro nama narubirabir?
8 Naza lo-lengemelove. Aza liteꞌ lo hize eleꞌ o-ngedeleseive. Neꞌmine oloseineꞌza Oꞌmosolatiꞌ ve gihile aloniꞌ gameneuꞌ nene Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ avemuꞌ nene viseꞌ ogo vaiꞌ ningelohe. Oꞌve. Mo vaiꞌ ningamolosuve.
8 Baise a tur ao’owen, God i boro hai yababan na’itin naatu boro matan nakabiy nasinaf. Baise Orot Natun namatabir maiye nanan ana veya, tafaramamaim boro sabuw baitumatumayah natita’urih.”
9 Izesuꞌ aza aneza gamazi gohi ma imineꞌ molo lineꞌ nene eveneꞌ malite engikumuꞌ gilavo eveneꞌ lisiheꞌ lamineꞌ dizi minisa eveneꞌ linge mamuꞌ nene gilavo leme minaaꞌ ingumuꞌ nene tiꞌ lo lo-ngimineꞌ:
9 Sabuw afa taiyuwih tebora’ahih gewasih terouw, taih tuwah tinunufuruwih isan, Jesu oroubonamaim eo.
10 Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ive maliꞌmo Oꞌmosola lolosa monoꞌ numuno nabauꞌ dize minineꞌ. Neivo ve gohi ma eveneꞌ gono goloso takisi moni daaꞌ ive azasi nene Oꞌmosola lolosa aꞌmine monoꞌ numuno nabauꞌ nene dizo minineꞌ.
10 “Ana veya ta orot rou’ab hitit hin Tafaror Baremaim yoyoban isan, orot ta i Pharisee, naatu orot ta i kabay o’onayan.
11 Halisaioꞌ ve aza nene ote mino Oꞌmosola lulouko tiꞌ lo lineꞌ: Oꞌmosoo, eveneꞌ linge mukiꞌ ingine eveneꞌ goꞌine izi initeꞌ gumine gidini daaꞌ ave nizahe veneꞌ longoꞌ igaꞌ ave nizahe monovo lisihetoꞌ eꞌmetamaaꞌ ave nizahe naza engiꞌ nevoꞌmine ve neꞌmine minamo takisi moni daaꞌ ive meneꞌminesi minamuvoniꞌ nemuꞌ nene mo lamineꞌ ve lo gopoꞌni noluve.
11 Pharisee orot akisin nabin bat yoyoban eo, ‘God a merar ayiy gagamin maiyow, anayabin ayu i men sabuw afa na’atube’emih, ayu men kabat mowan, men baifufuwenayan, men bainowan mowan, men taituwau a’aawah ufuh a nan, naatu ayu i men iti kabay o’onayan na’atube.
12 Naza nene salele hamoꞌ hamokuꞌ gamene sitaꞌ sitaꞌ monokumuꞌ ve lo nosoꞌ niteꞌ malise ogo minaaꞌ nouve. Idoꞌ initeꞌ mataꞌne teni teni daaꞌ nouvongutiꞌ hamoꞌ hamoꞌ nene geiꞌ gemaaꞌ nouve lineꞌ.
12 Fur ta’imon wanawanan mar rou’ab ayoyohar naatu au kabay abaib roumukur etei o a siwar abit ofafaramaim eo na’atube.’
13 Halisaioꞌ ve aza neꞌmine lineꞌza takisi moni daaꞌ ive nene hota gidini ote mino vokeneꞌ igi okulumokuko vonuꞌ igi Oꞌmosola laaꞌ aniꞌ neꞌminesi amo asi eita lihime monovomuꞌ agae lo gelo losonoloꞌ pouꞌ pouꞌ lo belo tiꞌ lo lineꞌ: Oꞌmosoo, lihimeloꞌ ve nouvoniꞌ nenaze. Mulumoꞌne ningo iseꞌne izezo lineꞌ ve.
13 Baise kabay o’onayan akisin babanane bat, uwan yi dogoron rab yoyoban eo, ‘God kwiwanbabanu, ayu bowabow kakafin wairafu.’
14 Nemuꞌ nene naza tiꞌ lo nolo-lingimuve. Ingine okoꞌine di dizaaꞌ nave nene Oꞌmosoꞌmo doꞌmo leme-ngedo okoꞌine di limaaꞌ nave nene doꞌmo dize-ngedaaꞌ neineꞌ nenako Halisaioꞌ ve nene Oꞌmosoꞌmo lihimeꞌve hulo-do do lisiheꞌ o-divosa vivoba asi takisi moni daaꞌ ive nene Oꞌmosoꞌmo lihimeꞌve hulo do lisiheꞌ o-divosa numuꞌvela vineꞌ ve.
14 A tur ao’owen, orot rou’ab yoyoban ufunamaim au bar hinan kabay o’onayan God matanamaim i roumutufuren bai yasisiramaim ana ubar in, men Pharisee. Anayabin orot yait taiyuwin ebobora’ah God boro nab nayare, baise orot babin yait taiyuwin eyayare God boro nayara’ah orot gagamin namatar.”
15 Nelotiꞌ nene eveneꞌ ingine izipe ngomo ngomo nene Izesuꞌ okoꞌnidoꞌ do gelo noꞌnohoꞌ ize-ngedelive li ngeleꞌmizi di Izesuꞌ neida aniꞌza Izesuꞌ izipahala zuho ingine ningi eveneꞌ nene ngelemi oꞌve li-ngidaniꞌ.
15 Sabuw afa natunatuh Jesu baigegewasinih isan hibow hina biyan hititit, ana bai’ufununayah hi’itih, sabuw higam hi’uwih.
16 Neꞌmine aniꞌza Izesuꞌ aza izipe nene ngeleꞌmizi alizave lo vise nolo-ngedo tiꞌ lo lineꞌ: Izipe ngomo ngomo meꞌmine minave nene Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ ngeleꞌmize molaaꞌ neinako huli-ngimikavo nenita ha alizaze. Oꞌve li-ngidamilo.
16 Baise Jesu kek eafih hina biyan hitit naatu eo, “Kek kwaihamiyih tena biyou titit, men kwanao tanihimih, anayabin sabuw iyab dogoroh iti kek gidigidih na’atube God ana aiwobomaim boro hinarun.
17 Naza laminetoꞌ nolo-lingimuve. Izipe ngomoliti ngemeni dameni neꞌminesi mini Oꞌmoso nene gizebo vete minelive li gelekeleꞌ lapa nomineꞌ i-damilizave nene eiꞌ Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ nene mo kekeꞌ vi hilamilisave.
17 A tur ao’owen, orot yait nayare iti kek na’atube God ana aiwobomaim boro narun.”
18 Idoꞌ eveneꞌ naba dizo minive maliꞌmo Izesuꞌni tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Tisaꞌ lamino, naza nene nadiꞌ okuvo Oꞌmosoꞌmo minevoꞌ minevoꞌ nemeni dameni nemelive.
18 Jew sabuw hai bonawiyenayan orot ta Jesu ibatiy, “Bai’obaiyenayan Gewas, kuo anowar, abisa anasinaf boro yawas ma’ama wanatowan anab.”
19 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Nezemuꞌ nene ve lamino nanimuꞌ nolo-nedane. Lamineꞌ minave nene hamokisi mo nizamavo Oꞌmoso eiꞌ hamoꞌ nene lamineꞌ minive nenako neꞌmine laineꞌ nene neniꞌ monovoꞌne nadiꞌ o neive.
19 Jesu iya’afut eo, “O aisim ayu orot gewasu irouw kuo’o? Men yait ta gewasinamih, baise God akisinamo i gewasin.
20 Gaza aka gamazi nene mo gele naneꞌ. Aꞌmine gamazi nene tiꞌ lo neive: Lingine veneꞌ vemohoꞌ liliꞌ ikeniꞌ nete bizivoꞌ mini veneꞌ nehe vemohoꞌ nehe gohi masi gopo ingamilo. Idoꞌ lingine eveneꞌ ngibili hilamilo. Idoꞌ gumine amilo. Idoꞌ eveneꞌ mamuꞌ gopoꞌ napa gamazi li-ngidi sakupo gamazi li-ngidamilo. Idoꞌ izetingine metinginemuꞌ gilikevo dizavo gelekeleꞌ i-ngidi minilo.
20 Ofafar etei Moses ana Bukamaim kikirum iso’ob? ’Taituwa a’aawah ufuh men inan, men sabuw ina’asbunuw, men inabain, men inifufuwen, men inayanuw, naatu hinat tamat fanah inabosiyasiyar.’”
21 Neꞌmine lavo ve aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Aꞌmine laineꞌ mukiꞌ nene naza izipelotiꞌ gelo eꞌmeteꞌmo ogo minuvoniꞌ ve.
21 Orot iya’afut eo, “Ayu kek ana veya’ika abusuruf iti ofafar etei ai’ufnunen, men ta astu’ubimih.”
22 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza nene gelo ve nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza initeꞌ hamoꞌ ma amanidiꞌmo nene olihe lisiheꞌ gehepeve amane. Nemuꞌ nene gaza initeꞌ mataka vaiꞌ geita minineꞌ nene meni dosa aꞌmidotiꞌ moniꞌve nene izeꞌ molo gohoꞌ gahaliꞌ minaniꞌ nene ngeme osuꞌ lozo. Neꞌmine ilineꞌ neꞌmo nene henenika Okulumokuko nene ma mineleseive. Idoꞌ neꞌmine ogosa nene ogo neniꞌ neꞌmetezo.
22 Jesu nonowar ufunamaim eo, “Sawar ta’imonamo men isinafumih. Inan sawar etei inabow sabuw hinatobon naatu kabay yababan wairafih inafaramih. Imaibo inan ayu ni’ufnunu, saise maramaim o boro totobuyoy wairaf inamatar.”
23 Neꞌmine lineꞌza ve aza nene moni heneni ve goloso minineꞌ nenako nemuꞌ Izesuꞌ lineꞌ gamazi nene aza gilivo geni belavo golo muheleꞌ ineꞌ.
23 Baise orot iti tur nonowar ana maramaim ana yababan ra’at, anayabin i totobuyoy wairafin.
24 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ aza vonuꞌ bele mino tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Heneni nganeni vaiꞌ goloso di minaaꞌ nave nene Oꞌmosoꞌmo gizebo o neineꞌ ebekuꞌ nene vilisa geꞌnebe goloso ilisave.
24 Jesu iti orot biyababan itin basit eo, “Sabuw iyab totobuyoy wairafih maramaim run isan boro isah nafokar.
25 Idoꞌ kamela ize nene naba neineꞌ nenako nemuꞌ nene nalaꞌ lolosoꞌ igaꞌ naniꞌ nakese neꞌmi veleuꞌ nene ma volosa ilineꞌ nene geꞌnebe goloso oloseineꞌza heneni ve nete aꞌmine nene ivileꞌ ivosa Oꞌmosoꞌmo gizebo o neineꞌ ebekuꞌ nene vilisa geꞌnebe goloso ilisave.
25 Sinak ana sou awan kikimin camel imaim boro karam nasorabon, baise orot totobuyoy wairafin God ana aiwobomaim run isan boro men karam narun.”
26 Neꞌmine lo lavo aꞌmine gamazi gilave nete tiꞌ li Izesuꞌni li-imaniꞌ: Laza nene Oꞌmosoꞌmo umo hilive nene heneni ve loloꞌ o-ngedaaꞌ neihe lo giluneꞌza gaza heneni ve netesi Oꞌmosoꞌmo gizebo o neineꞌ ebekuꞌ nene mo vi hilamilisave lainako nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ hamokisi mo ma do luꞌ izamivo eze gizebo inguꞌ nene vo holamolobe lo nogilune.
26 Sabuw iti tur hinonowar hio, “Orot yait i boro yawas natita’ur?”
27 Neꞌmine li laniꞌza Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Eveneꞌ ingine ngeli amilizaniꞌ initekisi Oꞌmosoꞌmo ogaꞌ neive. Nemuꞌ nene eveneꞌ do nguꞌ izelidoꞌ lisiheꞌ o neive.
27 Jesu iyafutih eo, “Sabuw isah i fokar, baise God isan i hamehamen maiyow.”
28 Neꞌmine lavo Petoloꞌ aza aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza gelezo. Laza nene ebete initete mukiꞌ nene hulo osuꞌ lo nogeꞌmetuniko aꞌmidoꞌ meni nani dalone.
28 Imaibo Peter, Regah isan eo, “Aki ai bar ai tumar o abi’ufnuni ku’itin.”
29 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza laminetoꞌ nolo-lingimuve. Ve ma ingine Oꞌmosoꞌmi gizebouꞌ vo holaloningumuꞌ ve li aꞌminguko neꞌmeti alisa numuꞌine ebeꞌine nehe eleꞌningine uvoꞌningine nakuꞌningine zuho nehe izeꞌningine meꞌningine nehe izipahaꞌine nehe nene huli osuꞌ li neꞌmeti alizaniꞌ nene
29 Jesu iuwih eo, “Anababatun a tur ao’owen, orot yait ana bar, aawan, natunatun, taintuwan, hinah tamah, ihamiyen God ana aiwob isan i’akir ebowabow
30 aꞌmine initeꞌ vaiꞌ hulilizadoꞌ nene golo hizo me misubouko mini mili ilizanguꞌ nene Oꞌmosoꞌmo vaiꞌ goloso imineꞌ molo ngemavo dalisave. Idoꞌ alingeꞌ gamene nabala nene minevoꞌ minevoꞌ ngemeni dameni nene dalisave.
30 boro sawar moumurih na’in iti tafaramamaim tafan hinaya’abar nabow naatu yawas mar boro enan ma’ama wanatowan boro nab.”
31 Idoꞌ Izesuꞌ aza izipahala zuho tuvelu nene ngeleꞌmize abazaꞌ ogo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Gililo. Laza nene Zelusalemi numuda dizo novune. Aꞌmida vokunivo polohetelite Oꞌmosolatiꞌ ve gihile nenitoꞌ sotoꞌ ilineꞌ initekumuꞌ monoꞌ godolouꞌ li sotoꞌ igi gizaniꞌ maloꞌ nene sotoꞌ oꞌmo vo gihile ize osuꞌ loloseive.
31 Jesu ana tur abarayah nah 12 buwih nabinamaim iuwih eo, “Kwananowar! It i au Jerusalem tayey, naatu nati’imaim dinab oro’orot Orot Natun isan abisa mataramih hio hikikirum boro imaim yabin namatar.
32 Idoꞌ neꞌmine noluvoniꞌ nene nemuꞌ noluve. Neniꞌ nene Zuda ve minamaniꞌ atoꞌ aleveti aꞌninguꞌ mili-nidikevo ingine gize zohiꞌ i-nidi novozo suno goloso di-nidi gituhoꞌ i-nidi
32 Nati’imaim i boro hinab Eteni Sabuw umahimaim hinayai, hinab hini’i’iyab, hinigigim, hinakwaitututur, hinawabir naatu hina’asabun namorob.
33 gasavasi nalaꞌ nedunuꞌ meheꞌne iziviꞌ lediviꞌ igi idoꞌ nibili hililisave. Neꞌmine ikevo helo gamene sitohamo mino gohi otelesuve.
33 Baise veya tounu ufunamaim boro nayawas maiye namisir.”
34 Neꞌmine lo lineꞌza ingine aꞌmine initekumuꞌ nene ma gili guni amave. Ee, aꞌmine gamaziꞌve nene hito minavo lineꞌ initeliꞌmi monovo nene gilamaniꞌ ve.
34 Naatu bai’ufununayah Jesu abisa eo men kafa’imo tur naniyan hibai hinotaboun. Anayabin kawen turamaim eo naniyan bain isan fokar.
35 Izesuꞌ aza mo Zeliko numuno ebetoꞌ nene ogo hetelelesa navo aka gahevela nene vele likive ma mino moni vokuꞌ vokuꞌ lo minineꞌ.
35 Jesu yena Jericho biyubin auman orot ta matan fim nati ef yanamaim ma fefefeyan.
36 Neꞌmino mino gilineꞌ nene eveneꞌ vaiꞌ goloso igi nivavo gelo nanitekumuꞌ nahe lo longoꞌ o-ngedavo
36 Sabuw hinan fanah nowar, basit ibatiyih, “Abisa matar kwa’i’itin?”
37 tiꞌ li li-imaniꞌ: Nasalete ve Izesuꞌ ma nene ogo novive.
37 Sabuw hiya’afut hio, “Jesu Nazareth matuwan enan.”
38 Neꞌmine likevo gelo vise naba lo tiꞌ lo lineꞌ: Izesuvo, guvelesi ve naba Davidiꞌ aꞌvo ezeloꞌ medelo minanive make, nenikumuꞌ nene mulumoꞌne ningevo.
38 Basit orot matan fim erererey auman eaf eo, “Jesu David ana’agir kwiwanbabanu.”
39 Neꞌmine lavo gomuꞌ ave nete nene legeno minelive li oꞌve li-di elemaniꞌza aza nene gohi amuzo molo vise naba lo gohi tiꞌ lo lineꞌ: Davidiꞌ aꞌvo make, nenikumuꞌ nene mulumoꞌne ningevo.
39 Sabuw wan hi’iyon hinan hitatabir orot hikwarar tatab awan fotamih hio. Baise orot matan fim fan sib aumetawat na’in eaf eo, “David ana agir kwiwanbabanu!”
40 Neꞌmine lo lavo Izesuꞌ aza gelo vo akaloꞌ ha ote mino aꞌmine vele likive nene neida eleꞌmizi alizave lo lo-ngidineꞌ. Neꞌmine lavo aꞌmine vele likive nene mo avita ogavo Izesuꞌ tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ:
40 Basit Jesu nutanub bat naatu eo, “Orot kwabai kwana aitin.” Orot hibai hina Jesu biyan hitit, Jesu orot ibatiy.
41 Gaza nene nadiꞌ o-gedelove losa nogelane. Neꞌmine lavo vele likive aza tiꞌ lo lineꞌ: Guvekasi ve, gaza veꞌne nene do lamineꞌ oganivo gohi ningeloho.
41 “Abisa kukokok isa anasinaf?” Orot iya’afut eo, “Regah ayu akokok matau nigewasin ana nuw maiye.”
42 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza nene gele eleꞌvoleꞌ anidiꞌmo lamineꞌ ogange. Veka nene gohi ningezo.
42 Basit Jesu orot iu, “Mata igewasin kunuw, abaitumatumamaim ebiyawasi.”
43 Tiꞌ lo nolivo aꞌmidoꞌ liteꞌ lo vele nene mo lamineꞌ ogavo vele ningo eꞌmeto novo Oꞌmoso opoꞌni loꞌmo vineꞌ. Eveneꞌ mukiꞌ ingine aꞌmine nene ningi Oꞌmoso opoꞌni li di naba i-daniꞌ.
43 Mar ta’imonamo orot matan igewasin nuw naatu God ana merar yi bora’ara’ah auman Jesu i’ufunun hairi hin. Naatu abisa matar sabuw hi’itin ana maramaim God ana merar hiyi wabin hibora’ara’ah.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 18, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.