Lucas 18
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs ARIB
1 Idoꞌ gamene ma nene Izesuꞌ aza goseleꞌ ngebelamivo gamene gamene Oꞌmosola laakovoꞌ igi mini hulami minilizave lo aneza gamazi neꞌmino ma lo-ngimineꞌ:
1 Contou-lhes também uma parábola sobre o dever de orar sempre, e nunca desfalecer.
2 Numuno ebeꞌ naba mauꞌ zasi ma minineꞌ neꞌmo nene aza Oꞌmosomuꞌ golise gelamaaꞌ idoꞌ evenekumuꞌ nene do haza niteꞌ loloꞌ o-ngedosa gelaaꞌ ineꞌ.
2 dizendo: Havia em certa cidade um juiz que não temia a Deus, nem respeitava os homens.
3 Idoꞌ aꞌminguꞌ nene gevonoꞌ ma minineꞌ neꞌmo nene gamene gamene aꞌmine zasi neida ogo tiꞌ lo lovoꞌ lovoꞌ ogo minineꞌ: Ve masi goniꞌ olosa nosize. Aꞌminguꞌ nene neniꞌ gamaziꞌne hize eleꞌ ogo do lisiheꞌ o-nedezo.
3 Havia também naquela mesma cidade uma viúva que ia ter com ele, dizendo: Faze-me justiça contra o meu adversário.
4 Neꞌmine lokaꞌ lokaꞌ ogo neivo aꞌmine zasi neꞌmo gele hulosa ngomo ma minineꞌza alingeꞌ nene eiꞌ lulouko gala tiꞌ lo gelo lineꞌ: Oꞌmosomuꞌ golise gelamaaꞌ idoꞌ evenekumuꞌ ningo do haza niteꞌ loloꞌ o-ngedaaꞌ nouve nouvoniꞌza
4 E por algum tempo não quis atendê-la; mas depois disse consigo: Ainda que não temo a Deus, nem respeito os homens,
5 gevonoꞌ meꞌmo nene lihiteheka lo neineꞌ nenako nemuꞌ nene aza okaꞌ okaꞌ ogo ne do goseleꞌ gehepeve o-nedalive lo eze gamaziꞌve hize eleꞌ ogo do lisiheꞌ o-delove lineꞌ.
5 todavia, como esta viúva me incomoda, hei de fazer-lhe justiça, para que ela não continue a vir molestar-me.
6 Neꞌmine lo Guvelesi ve imineꞌ molo tiꞌ lo lineꞌ: Monovolo goloso o vineꞌ zasi neꞌmo lineꞌ gamazi nene mo gilikeve.
6 Prosseguiu o Senhor: Ouvi o que diz esse juiz injusto.
7 Idoꞌ Oꞌmoso neꞌmo aꞌmine zasi nene ivileꞌ ogo eze do kegesineꞌ evenele zuho goꞌ laneme goꞌ laneme ezela laaꞌ nave nene hize eleꞌ o-ngedamilihe. Ezela likevo hize eleꞌ o-ngedamo gamene haꞌna ha minelihe. Oꞌve.
7 E não fará Deus justiça aos seus escolhidos, que dia e noite clamam a ele, já que é longânimo para com eles?
8 Naza lo-lengemelove. Aza liteꞌ lo hize eleꞌ o-ngedeleseive. Neꞌmine oloseineꞌza Oꞌmosolatiꞌ ve gihile aloniꞌ gameneuꞌ nene Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ avemuꞌ nene viseꞌ ogo vaiꞌ ningelohe. Oꞌve. Mo vaiꞌ ningamolosuve.
8 Digo-vos que depressa lhes fará justiça. Contudo quando vier o Filho do homem, porventura achará fé na terra?
9 Izesuꞌ aza aneza gamazi gohi ma imineꞌ molo lineꞌ nene eveneꞌ malite engikumuꞌ gilavo eveneꞌ lisiheꞌ lamineꞌ dizi minisa eveneꞌ linge mamuꞌ nene gilavo leme minaaꞌ ingumuꞌ nene tiꞌ lo lo-ngimineꞌ:
9 Propôs também esta parábola a uns que confiavam em si mesmos, crendo que eram justos, e desprezavam os outros:
10 Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ive maliꞌmo Oꞌmosola lolosa monoꞌ numuno nabauꞌ dize minineꞌ. Neivo ve gohi ma eveneꞌ gono goloso takisi moni daaꞌ ive azasi nene Oꞌmosola lolosa aꞌmine monoꞌ numuno nabauꞌ nene dizo minineꞌ.
10 Dois homens subiram ao templo para orar; um fariseu, e o outro publicano.
11 Halisaioꞌ ve aza nene ote mino Oꞌmosola lulouko tiꞌ lo lineꞌ: Oꞌmosoo, eveneꞌ linge mukiꞌ ingine eveneꞌ goꞌine izi initeꞌ gumine gidini daaꞌ ave nizahe veneꞌ longoꞌ igaꞌ ave nizahe monovo lisihetoꞌ eꞌmetamaaꞌ ave nizahe naza engiꞌ nevoꞌmine ve neꞌmine minamo takisi moni daaꞌ ive meneꞌminesi minamuvoniꞌ nemuꞌ nene mo lamineꞌ ve lo gopoꞌni noluve.
11 O fariseu, de pé, assim orava consigo mesmo: ó Deus, graças te dou que não sou como os demais homens, roubadores, injustos, adúlteros, nem ainda com este publicano.
12 Naza nene salele hamoꞌ hamokuꞌ gamene sitaꞌ sitaꞌ monokumuꞌ ve lo nosoꞌ niteꞌ malise ogo minaaꞌ nouve. Idoꞌ initeꞌ mataꞌne teni teni daaꞌ nouvongutiꞌ hamoꞌ hamoꞌ nene geiꞌ gemaaꞌ nouve lineꞌ.
12 Jejuo duas vezes na semana, e dou o dízimo de tudo quanto ganho.
13 Halisaioꞌ ve aza neꞌmine lineꞌza takisi moni daaꞌ ive nene hota gidini ote mino vokeneꞌ igi okulumokuko vonuꞌ igi Oꞌmosola laaꞌ aniꞌ neꞌminesi amo asi eita lihime monovomuꞌ agae lo gelo losonoloꞌ pouꞌ pouꞌ lo belo tiꞌ lo lineꞌ: Oꞌmosoo, lihimeloꞌ ve nouvoniꞌ nenaze. Mulumoꞌne ningo iseꞌne izezo lineꞌ ve.
13 Mas o publicano, estando em pé de longe, nem ainda queria levantar os olhos ao céu, mas batia no peito, dizendo: ó Deus, sê propício a mim, o pecador!
14 Nemuꞌ nene naza tiꞌ lo nolo-lingimuve. Ingine okoꞌine di dizaaꞌ nave nene Oꞌmosoꞌmo doꞌmo leme-ngedo okoꞌine di limaaꞌ nave nene doꞌmo dize-ngedaaꞌ neineꞌ nenako Halisaioꞌ ve nene Oꞌmosoꞌmo lihimeꞌve hulo-do do lisiheꞌ o-divosa vivoba asi takisi moni daaꞌ ive nene Oꞌmosoꞌmo lihimeꞌve hulo do lisiheꞌ o-divosa numuꞌvela vineꞌ ve.
14 Digo-vos que este desceu justificado para sua casa, e não aquele; porque todo o que a si mesmo se exaltar será humilhado; mas o que a si mesmo se humilhar será exaltado.
15 Nelotiꞌ nene eveneꞌ ingine izipe ngomo ngomo nene Izesuꞌ okoꞌnidoꞌ do gelo noꞌnohoꞌ ize-ngedelive li ngeleꞌmizi di Izesuꞌ neida aniꞌza Izesuꞌ izipahala zuho ingine ningi eveneꞌ nene ngelemi oꞌve li-ngidaniꞌ.
15 Traziam-lhe também as crianças, para que as tocasse; mas os discípulos, vendo isso, os repreendiam.
16 Neꞌmine aniꞌza Izesuꞌ aza izipe nene ngeleꞌmizi alizave lo vise nolo-ngedo tiꞌ lo lineꞌ: Izipe ngomo ngomo meꞌmine minave nene Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ ngeleꞌmize molaaꞌ neinako huli-ngimikavo nenita ha alizaze. Oꞌve li-ngidamilo.
16 Jesus, porém, chamando-as para si, disse: Deixai vir a mim as crianças, e não as impeçais, porque de tais é o reino de Deus.
17 Naza laminetoꞌ nolo-lingimuve. Izipe ngomoliti ngemeni dameni neꞌminesi mini Oꞌmoso nene gizebo vete minelive li gelekeleꞌ lapa nomineꞌ i-damilizave nene eiꞌ Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ nene mo kekeꞌ vi hilamilisave.
17 Em verdade vos digo que, qualquer que não receber o reino de Deus como criança, de modo algum entrará nele.
18 Idoꞌ eveneꞌ naba dizo minive maliꞌmo Izesuꞌni tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Tisaꞌ lamino, naza nene nadiꞌ okuvo Oꞌmosoꞌmo minevoꞌ minevoꞌ nemeni dameni nemelive.
18 E perguntou-lhe um dos principais: Bom Mestre, que hei de fazer para herdar a vida eterna?
19 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Nezemuꞌ nene ve lamino nanimuꞌ nolo-nedane. Lamineꞌ minave nene hamokisi mo nizamavo Oꞌmoso eiꞌ hamoꞌ nene lamineꞌ minive nenako neꞌmine laineꞌ nene neniꞌ monovoꞌne nadiꞌ o neive.
19 Respondeu-lhe Jesus: Por que me chamas bom? Ninguém é bom, senão um, que é Deus.
20 Gaza aka gamazi nene mo gele naneꞌ. Aꞌmine gamazi nene tiꞌ lo neive: Lingine veneꞌ vemohoꞌ liliꞌ ikeniꞌ nete bizivoꞌ mini veneꞌ nehe vemohoꞌ nehe gohi masi gopo ingamilo. Idoꞌ lingine eveneꞌ ngibili hilamilo. Idoꞌ gumine amilo. Idoꞌ eveneꞌ mamuꞌ gopoꞌ napa gamazi li-ngidi sakupo gamazi li-ngidamilo. Idoꞌ izetingine metinginemuꞌ gilikevo dizavo gelekeleꞌ i-ngidi minilo.
20 Sabes os mandamentos: Não adulterarás; não matarás; não furtarás; não dirás falso testemunho; honra a teu pai e a tua mãe.
21 Neꞌmine lavo ve aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Aꞌmine laineꞌ mukiꞌ nene naza izipelotiꞌ gelo eꞌmeteꞌmo ogo minuvoniꞌ ve.
21 Replicou o homem: Tudo isso tenho guardado desde a minha juventude.
22 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza nene gelo ve nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza initeꞌ hamoꞌ ma amanidiꞌmo nene olihe lisiheꞌ gehepeve amane. Nemuꞌ nene gaza initeꞌ mataka vaiꞌ geita minineꞌ nene meni dosa aꞌmidotiꞌ moniꞌve nene izeꞌ molo gohoꞌ gahaliꞌ minaniꞌ nene ngeme osuꞌ lozo. Neꞌmine ilineꞌ neꞌmo nene henenika Okulumokuko nene ma mineleseive. Idoꞌ neꞌmine ogosa nene ogo neniꞌ neꞌmetezo.
22 Quando Jesus ouviu isso, disse-lhe: Ainda te falta uma coisa; vende tudo quanto tens e reparte-o pelos pobres, e terás um tesouro no céu; e vem, segue-me.
23 Neꞌmine lineꞌza ve aza nene moni heneni ve goloso minineꞌ nenako nemuꞌ Izesuꞌ lineꞌ gamazi nene aza gilivo geni belavo golo muheleꞌ ineꞌ.
23 Mas, ouvindo ele isso, encheu-se de tristeza; porque era muito rico.
24 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ aza vonuꞌ bele mino tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Heneni nganeni vaiꞌ goloso di minaaꞌ nave nene Oꞌmosoꞌmo gizebo o neineꞌ ebekuꞌ nene vilisa geꞌnebe goloso ilisave.
24 E Jesus, vendo-o assim, disse: Quão dificilmente entrarão no reino de Deus os que têm riquezas!
25 Idoꞌ kamela ize nene naba neineꞌ nenako nemuꞌ nene nalaꞌ lolosoꞌ igaꞌ naniꞌ nakese neꞌmi veleuꞌ nene ma volosa ilineꞌ nene geꞌnebe goloso oloseineꞌza heneni ve nete aꞌmine nene ivileꞌ ivosa Oꞌmosoꞌmo gizebo o neineꞌ ebekuꞌ nene vilisa geꞌnebe goloso ilisave.
25 Pois é mais fácil um camelo passar pelo fundo duma agulha, do que entrar um rico no reino de Deus.
26 Neꞌmine lo lavo aꞌmine gamazi gilave nete tiꞌ li Izesuꞌni li-imaniꞌ: Laza nene Oꞌmosoꞌmo umo hilive nene heneni ve loloꞌ o-ngedaaꞌ neihe lo giluneꞌza gaza heneni ve netesi Oꞌmosoꞌmo gizebo o neineꞌ ebekuꞌ nene mo vi hilamilisave lainako nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ hamokisi mo ma do luꞌ izamivo eze gizebo inguꞌ nene vo holamolobe lo nogilune.
26 Então os que ouviram isso disseram: Quem pode, então, ser salvo?
27 Neꞌmine li laniꞌza Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Eveneꞌ ingine ngeli amilizaniꞌ initekisi Oꞌmosoꞌmo ogaꞌ neive. Nemuꞌ nene eveneꞌ do nguꞌ izelidoꞌ lisiheꞌ o neive.
27 Respondeu-lhes: As coisas que são impossíveis aos homens são possíveis a Deus.
28 Neꞌmine lavo Petoloꞌ aza aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza gelezo. Laza nene ebete initete mukiꞌ nene hulo osuꞌ lo nogeꞌmetuniko aꞌmidoꞌ meni nani dalone.
28 Disse-lhe Pedro: Eis que nós deixamos tudo, e te seguimos.
29 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza laminetoꞌ nolo-lingimuve. Ve ma ingine Oꞌmosoꞌmi gizebouꞌ vo holaloningumuꞌ ve li aꞌminguko neꞌmeti alisa numuꞌine ebeꞌine nehe eleꞌningine uvoꞌningine nakuꞌningine zuho nehe izeꞌningine meꞌningine nehe izipahaꞌine nehe nene huli osuꞌ li neꞌmeti alizaniꞌ nene
29 Respondeu-lhes Jesus: Em verdade vos digo que ninguém há que tenha deixado casa, ou mulher, ou irmãos, ou pais, ou filhos, por amor do reino de Deus,
30 aꞌmine initeꞌ vaiꞌ hulilizadoꞌ nene golo hizo me misubouko mini mili ilizanguꞌ nene Oꞌmosoꞌmo vaiꞌ goloso imineꞌ molo ngemavo dalisave. Idoꞌ alingeꞌ gamene nabala nene minevoꞌ minevoꞌ ngemeni dameni nene dalisave.
30 que não haja de receber no presente muito mais, e no mundo vindouro a vida eterna.
31 Idoꞌ Izesuꞌ aza izipahala zuho tuvelu nene ngeleꞌmize abazaꞌ ogo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Gililo. Laza nene Zelusalemi numuda dizo novune. Aꞌmida vokunivo polohetelite Oꞌmosolatiꞌ ve gihile nenitoꞌ sotoꞌ ilineꞌ initekumuꞌ monoꞌ godolouꞌ li sotoꞌ igi gizaniꞌ maloꞌ nene sotoꞌ oꞌmo vo gihile ize osuꞌ loloseive.
31 Tomando Jesus consigo os doze, disse-lhes: Eis que subimos a Jerusalém e se cumprirá no filho do homem tudo o que pelos profetas foi escrito;
32 Idoꞌ neꞌmine noluvoniꞌ nene nemuꞌ noluve. Neniꞌ nene Zuda ve minamaniꞌ atoꞌ aleveti aꞌninguꞌ mili-nidikevo ingine gize zohiꞌ i-nidi novozo suno goloso di-nidi gituhoꞌ i-nidi
32 pois será entregue aos gentios, e escarnecido, injuriado e cuspido;
33 gasavasi nalaꞌ nedunuꞌ meheꞌne iziviꞌ lediviꞌ igi idoꞌ nibili hililisave. Neꞌmine ikevo helo gamene sitohamo mino gohi otelesuve.
33 e depois de o açoitarem, o matarão; e ao terceiro dia ressurgirá.
34 Neꞌmine lo lineꞌza ingine aꞌmine initekumuꞌ nene ma gili guni amave. Ee, aꞌmine gamaziꞌve nene hito minavo lineꞌ initeliꞌmi monovo nene gilamaniꞌ ve.
34 Mas eles não entenderam nada disso; essas palavras lhes eram obscuras, e não percebiam o que lhes dizia.
35 Izesuꞌ aza mo Zeliko numuno ebetoꞌ nene ogo hetelelesa navo aka gahevela nene vele likive ma mino moni vokuꞌ vokuꞌ lo minineꞌ.
35 Ora, quando ele ia chegando a Jericó, estava um cego sentado junto do caminho, mendigando.
36 Neꞌmino mino gilineꞌ nene eveneꞌ vaiꞌ goloso igi nivavo gelo nanitekumuꞌ nahe lo longoꞌ o-ngedavo
36 Este, pois, ouvindo passar a multidão, perguntou que era aquilo.
37 tiꞌ li li-imaniꞌ: Nasalete ve Izesuꞌ ma nene ogo novive.
37 Disseram-lhe que Jesus, o nazareno, ia passando.
38 Neꞌmine likevo gelo vise naba lo tiꞌ lo lineꞌ: Izesuvo, guvelesi ve naba Davidiꞌ aꞌvo ezeloꞌ medelo minanive make, nenikumuꞌ nene mulumoꞌne ningevo.
38 Então ele se pôs a clamar, dizendo: Jesus, Filho de Davi, tem compaixão de mim!
39 Neꞌmine lavo gomuꞌ ave nete nene legeno minelive li oꞌve li-di elemaniꞌza aza nene gohi amuzo molo vise naba lo gohi tiꞌ lo lineꞌ: Davidiꞌ aꞌvo make, nenikumuꞌ nene mulumoꞌne ningevo.
39 E os que iam à frente repreendiam-no, para que se calasse; ele, porém, clamava ainda mais: Filho de Davi, tem compaixão de mim!
40 Neꞌmine lo lavo Izesuꞌ aza gelo vo akaloꞌ ha ote mino aꞌmine vele likive nene neida eleꞌmizi alizave lo lo-ngidineꞌ. Neꞌmine lavo aꞌmine vele likive nene mo avita ogavo Izesuꞌ tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ:
40 Parou, pois, Jesus, e mandou que lho trouxessem. Tendo ele chegado, perguntou-lhe:
41 Gaza nene nadiꞌ o-gedelove losa nogelane. Neꞌmine lavo vele likive aza tiꞌ lo lineꞌ: Guvekasi ve, gaza veꞌne nene do lamineꞌ oganivo gohi ningeloho.
41 Que queres que te faça? Respondeu ele: Senhor, que eu veja.
42 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza nene gele eleꞌvoleꞌ anidiꞌmo lamineꞌ ogange. Veka nene gohi ningezo.
42 Disse-lhe Jesus: Vê; a tua fé te salvou.
43 Tiꞌ lo nolivo aꞌmidoꞌ liteꞌ lo vele nene mo lamineꞌ ogavo vele ningo eꞌmeto novo Oꞌmoso opoꞌni loꞌmo vineꞌ. Eveneꞌ mukiꞌ ingine aꞌmine nene ningi Oꞌmoso opoꞌni li di naba i-daniꞌ.
43 Imediatamente recuperou a vista, e o foi seguindo, gloficando a Deus. E todo o povo, vendo isso, dava louvores a Deus.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 18, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.