Lucas 17
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Izesuꞌ aza neꞌmine lo izipahala zuho gamazi gohi ma tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Eveneꞌ ngimimiseꞌ igi aka golosouꞌ ngeleꞌmizi milaliza niteꞌ nene sotoꞌ amilizavoba mo vaiꞌ sotoꞌ ilisaha aꞌmine initeꞌ di sotoꞌ ilizave nene Oꞌmosoꞌmo lihime naba ngemeleseinako engikumuꞌ agae lo mulumo nogele-ngiduve.
1 Jesu ana bai’ufununayah iuwih eo, “Bowabow kakafin ana routobon i turobe boro hinamatar, baise orot yait iti sawar niwa’an hinamamatar boro yababan gagamin na’in nab.
2 Neniꞌ izipahaꞌne limi minangutiꞌ mene aka golosouꞌ ma ngeleꞌmizi milalizave nene Oꞌmosoꞌmo mulumo gono atoliꞌmine goloso ngemalive li aꞌmine izipahaꞌne olihe aka golosouꞌ ngeleꞌmizi milalisa naveti luvoꞌninguꞌ nene geheni nabaꞌ naba izi-ngidi noso nabauꞌ ngehusoꞌ i hulikevo noso ni hililizaniꞌ nene lamineꞌ oloseive.
2 Naatu orot yait nati na’atube nasisinaf, ana gewasin nati orot boro sikan aumor hina’utan taiy yan hinitaiy nare, men basit nama au kek gidigidih niwawa’anih bowabow kakafih hinasinaf.
3 Nemuꞌ lingine nene lutidoꞌ gizebo lamineꞌ igi minilo. Idoꞌ geiꞌ zuho maliꞌmo monovo goloso do lihime nodavo ma gala do elemezo. Neꞌmine oganivo lulo do velepeꞌ izavo ma nene lihimeꞌve hulo-dezo.
3 Imih abisa kwasisinaf mata toniwa’an, taituwa baitumatumayan bowabow kakafin nasisinaf na’at, inakwarar tatab nihamiy, naatu bowabow kakafin nihamiyen dogoron nabikitabir na’at ana bowabow kakafih inanot tawiyen.
4 Idoꞌ gamene hamokukovoꞌ geita monovo goloso o-gedo lihime gamene seveni ogosa aza ogo do goloso okuve lo geita ogo lulo do velepeꞌ noizivo ma nene lihimeꞌve gamene seveni neꞌminesi nene ha hulo-dekaꞌ hulo-dekaꞌ olosane.
4 Naatu veya ta’imon wanawanan mar etei seven na’atube o isa nasisinaf kakaf isan, mar etei seven namatabir maiye nan biya natit nao. Ayu o isa bowabow kakafin asinaf, ana bowabow kakafih inanot tawiyen.
5 Neꞌmine lavo aposolo ingine Guvelesi ve nene tiꞌ li li-imaniꞌ: Gaza gele eleꞌvoleꞌ ogate nene do naba o-ledezo.
5 Tur Abarayah Jesu isan hio, “Regah ai baitumatum kwira’at.”
6 Neꞌmine likevo Guvelesi ve aza tiꞌ lo lineꞌ: Lingine Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igatine nene sakaveꞌ zuho ngomo neꞌminesi ma minidiniko gihile izaaꞌ ineꞌ za menemuꞌ luhivekasi kiselo vo guvo nosouꞌ zuhoꞌ o minezo lilizadokisi nene ha gele lingimidine.
6 Regah iyafutih eo, “Kwa a baitumatum ai momor ro’on na’atube, kwa boro iti ai uwa isan kwanao, ‘A wairoron etei ku’uy ra’ah kwen tor yan kure kubat,’ boro fana nab kwao na’atube nasinaf.
7 Lengikutiꞌ ve maliꞌmi gelekeleꞌ izipeꞌve ma minelidiꞌmo minguꞌ gono do minelihe idoꞌ sipisipi izeloꞌ gizebo ogo minelihe ilidotiꞌ nivengaꞌ gonouꞌ osuꞌ lo ogavo liteꞌ lo gaza ogo mitoꞌ mino nosoꞌ niteka nonozo lo gizebo veꞌve neꞌmo nene ha lo-delihe.
7 “Naatu itinin ta i iti na’atube, o ta a bowayan orot masaw tabowabow o sheep takakaifen rabirab au bar tanan, boro men ana merar itay naatu itau, ‘Kurun kumare bay ta ku’aan.’
8 Mo ngelo lo-damoloseive. Asi tiꞌ lo lo-emeleseive: Nosoꞌ niteꞌne gize vataꞌ o-nedosa gono daliningumuꞌ do nene ogo gonouꞌ initeꞌ do ngolo nosoꞌ niteꞌ hizo do nemekaꞌ nemekaꞌ nanivo neniꞌ no osuꞌ lokuvosa gaza nene alingeꞌ nalosane.
8 Ai’abin, o boro mat a bay tabogaigiwas itaa, imaibo i tamare taa tatom.
9 Idoꞌ gelekeleꞌ ve aza nene eiꞌ lidoꞌ eꞌmeto gamaziꞌve gele davo aza neꞌmine ingumuꞌ nene tangezoꞌ ve ha lo-delihe. Oꞌve, mo neꞌmine lamoloseive.
9 Naatu a bowayan orot iyun sisinaf isan i boro men o ana merar yin isan tama takaifimih en.
10 Lingine mo aꞌmineꞌmine igi neniꞌ gamaziꞌne gili di aꞌmidoꞌ eꞌmeti osuꞌ lii ma nene lingine tiꞌ li gililo: Laza nene gono atoliꞌmine lamineꞌ guvetesi ve lopoꞌni lilineꞌ votigileloꞌ ma damune. Asi eveneꞌ gono daaꞌ naniꞌ neꞌmine ha olonidoꞌ o minineꞌ initeꞌ ma nene okune li lilo.
10 Imih kwa auman ef i nati ta’imon, abisa bowamih hinao hiyuni kwa bowabow ufunamaim, kwa na’atumo kwanao, ‘It i akirwairafit wabit men gagamin aisim merarayow isan tananot, abisa hi’u’uwit na’atube tasinafuka.’”
11 Izesuꞌ nene mo Zelusalemi numuno ebeta volosa nGalilaia misubosi Samalia misubosi olusota vo
11 Jesu au Jerusalem yey ana veya i tafaram Samaria naatu Galilee hairi hai yoyow ana founamaim yen in.
12 numuno ebeꞌ ngomo ma minidoꞌ vo nohetelivo ganadise gizi dave teni (10) ingine nete ningi siki zuho ngemalone li aꞌmida hota ha mini
12 Naatu na bar merar ta titit auman, orot nah etei 10 biyah kokom ani’anih bairi hitar. Ef yok na’in hibat
13 vise li-di tiꞌ li laniꞌ: Eveneꞌ naba Izesuvo, leliꞌ mulumote ningevo.
13 naatu hi’af hio, “Regah Jesu kwiwanbabani!”
14 Neꞌmine li likevo ningo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine lamineꞌ ilizaniꞌ okodine nene ningisa evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nete gili lingimikevo lingine eveneꞌ gomuꞌ golise i-lingidaaꞌ aniꞌ ma nene gohi bizi monilizangisi vi ngelebizilo. Neꞌmine lavo ganadise gizi dave teni (10) ingine nene ngimiselida nivavo okoꞌnidoꞌ ganadise nene osuꞌ lo-ngidineꞌ.
14 Jesu nuw itih, basit iuwih eo, “Kwan firis biyan kwatit naatu biya enuteteyan itah.” Baise hitit efamaim hinan, biyah etei higewasin.
15 Osuꞌ lo-ngedavo engitatiꞌ maliꞌmo okoꞌnolotiꞌ ganadise osuꞌ lineꞌ nene ningo do tineꞌ molo ogo gekeꞌ gekeꞌ lo Oꞌmoso opoꞌni loꞌmo loꞌmo
15 Naatu wanawanahimaim orot ta’imon biyan bigewasin itin, basit matabir maiye fanan sib God bora’ara’ah auman na.
16 Izesuꞌ neida ogo lemo golo hizo ongo isaaꞌ neve lo-dineꞌ. Aꞌmine ve nene heta atoꞌ ve Samalia misuboutiꞌ ve minineꞌ.
16 Jesu nanamaim me yan ra’iy ana merar yi. Naatu iti orot i Samaria matuwan.
17 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Eveneꞌ teni (10) neꞌmine nene ganadise engiꞌ okoꞌnidotiꞌ nene osuꞌ lo-ngedaniꞌza ve naeni (9) nene zala vave.
17 Naatu Jesu eo, “Orot nah etei i ten biyah higewasin, naatu orot nah nine i menamaim tema’am?
18 Ingine nene igi Oꞌmoso opoꞌni lilizadoꞌ o neineꞌza ingine gopo nivavo atoꞌ ve Samalia ve hamoꞌ eikovoꞌ mene nahe.
18 Aisim iti orot menan ta akisinamo na God ana merar eyiy?” Naatu Israel sabuw aisim boro men iti na’atube hitasinaf?
19 Neꞌmine lo tiꞌ lo lo-dineꞌ: Gaza geiꞌ gele eleꞌvoleꞌ aineꞌ neꞌmo lamineꞌ ogange. Oto vozo lo-dineꞌ.
19 Imaibo Jesu orot iu eo, “Kumisir au bar kwen, a baitumatumamaim iyawas.”
20 Halisaioꞌ ve ingine Izesuꞌni tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Oꞌmosoꞌmo gizebo o-ledeli gamene nene naniheꞌ sotoꞌ ilive. Neꞌmine li longoꞌ i-dikevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosoꞌmo gizebo o-ledelineꞌ gamene nene vetinedunuꞌ ningi nizavo ato atoꞌ suno sotoꞌ neivosa nene ma sotoꞌ amoloseive.
20 Pharisee afa Jesu hibatiy hio, “God ana aiwob i boro mar biy nan?” Jesu iyafutih eo, “God ana aiwob i men bebeyanamaim enan,
21 Idoꞌ eveneꞌ malite mela neize. Ningilo ma lamilisave. Idoꞌ holela neize. Hole ningilo ma lamilisave. Oꞌmoso gizebo o-ledaaꞌ neineꞌ nene lengiꞌ vovotinguꞌ neive.
21 boro sabuw hina’itin hinao, ‘Kwa’itin iban iti, o iban ni’i.’ Anayabin God ana aiwob i kwa wanawanamaim ema’am.”
22 Neꞌmine lo izipahala zuho nene gohi tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Mine do vo alingeꞌ gamene ma sotoꞌ ilineꞌ gameneuꞌ nene Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza nene ogo sotoꞌ ivo ningelone li laniteꞌ goloso gililizaniꞌza ma ningamilisave.
22 Imaibo ana bai’ufununayah iuwih eo, “Mar enan kwa boro kwanakaibaban kwanao, ‘Orot Natun ana veya mi’itube tanan tata’itin,’ baise nati ana veya boro men kwana’itinimih.
23 Aꞌmine gameneloꞌ nene tiꞌ li li-lingimilisave: Ningilo. Hole neive. Idoꞌ ningilo. Me neive. Neꞌmine nili-lingimavo ma nene ingine gamaziloꞌ eꞌmeti aꞌmida vamilo.
23 Sabuw boro hina’uwi hinao, ‘I ban ni’i enan kwa’itin, o iti enan kwa’itin.’ Sabuw hinao men ufuh kwananunuwamih.
24 Lingine mo ningi gili nizaniꞌ ma neive. Gopaꞌna ineꞌ nene okulumotoꞌ vaiꞌ mone osuꞌ lavo sotoꞌ ogaꞌ neive. Aꞌmineꞌmine ogo aloniꞌ gamene sotoꞌ ilinguꞌ nene Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ nene eveneꞌ mukilite ningi osuꞌ lilisave.
24 Anayabin Orot Natun namatabir maiye nanan ana veya, tafaram wanawanan ana’itin i boro namanamar ebow tafaram etei emamarakaw na’atube boro namarakaw.
25 Neꞌmine o neineꞌza olihe neꞌmine amivo idise mene gamenela mine do nouvoda ningi nizaniꞌ aleve nete nene meheꞌine nimi mulumo initeꞌ mukiꞌ goloso gihi-nidilizaniꞌ o neive.
25 Baise wantoro’ot i boro sabuw iyab iti boun tema’am ana veya’amaim boro hinab hini’a’akir, hinakwahir biyababan ta ta hinitin.
26 Noaꞌ minineꞌ gameneuꞌ igi mili minaaꞌ aniꞌ maꞌmine nene Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ aloniꞌ gameneuꞌ nesi nene ha igi mili minilisave.
26 Ana itinin i boro Noah ana veya’amaim mamatar na’atube, Orot Natun ana veya’amaim boro na’atube namatar.
27 Aꞌmine Noaꞌ minineꞌ gameneuꞌ nene noso naba olihe velamivo eveneꞌ ingine nene Oꞌmosoꞌmo ilineꞌ initekumuꞌ gilami okoꞌine losuvoliꞌmi initekumukovoꞌ gili mini adoꞌ nosoꞌ niteꞌ naaꞌ idoꞌ noso naaꞌ idoꞌ veneꞌ alu hizaaꞌ idoꞌ veneꞌ huki milaaꞌ igi nizavo Noaꞌ nene sipiuꞌ dizavo noso naba nene velo ogo eveneꞌ vaiꞌ ngebele geseꞌ ineꞌ ve.
27 Noah ana veya’amaim sabuw hi’aa hitomatom, orot babin hitatabin, wanawanan Noah wa wanawanan run harew gagamin tit sabuw etei himorob.
28 Idoꞌ Lotiꞌ gameneuꞌ nene aꞌmineꞌmine ogosa sotoꞌ ineꞌ ma neive. Aꞌmine gameneuꞌ nene eveneꞌ ingine nosoꞌ niteꞌ naaꞌ idoꞌ noso naaꞌ idoꞌ initeꞌ maketi milaaꞌ meni hizaaꞌ igi idoꞌ mine zuhoꞌ igaꞌ numuno gizaaꞌ igi minaniꞌza
28 Naatu ana itinin ta i Lot ana veya’amaim mamatar na’atube. Orot babin hi’aa hitom, masaw hitar hibow, bar hiwowab, hitobon hi’aa hinan wanawanan
29 Lotiꞌ aꞌmine numuno ebeꞌ Sodomu nene hulo novivo Oꞌmosoꞌmo lavo oloꞌ gulumo ogo minineꞌ geheni nene okulumokutiꞌ goline izaaꞌ neineꞌ neꞌmino lemo ngebele geseꞌ ineꞌ ve.
29 Lot tafaram Sodom bihamiy ana veya wairaf marane God iyafar re sabuw etei e’arahih himorob.”
30 Neꞌmine ineꞌ nenako Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ sotoꞌ oloniꞌ gamenela nene aꞌmineꞌmine igi gopo minilizangutiꞌ upuhoꞌ ilisave.
30 Ana itinin i ta’imon, Orot Natun nanan ana veya boro nati na’atube namatar.
31 — ausente —
31 Nati ana veya’amaim orot yait ana or ema’am boro men nayen bar ana sawar nabow, na’atube orot ana masaw ebow boro men namatabir bar sawar nabowamih.
32 — ausente —
32 Orot Lot aawan isan abisa namatar i kwananot!
33 Idoꞌ ve ma aza helelohe helelohe lo okoꞌnomuꞌ ehelele izivo minaaꞌ ilive nene alingeꞌ minevoꞌ minevoꞌ emeni dameni damoloseive. Idoꞌ ve ma aza neniꞌ neꞌmeto novilinguꞌ bili hililizaniꞌ nene alingeꞌ minevoꞌ minevoꞌ emeni dameni nene mo daloseive.
33 Orot yait i taiyuwin ana yawas enunuwih boro men nabaimih, baise orot yait ana yawas ayu isou kwakwahir ana yawas boro natita’ur nab.
34 Nemuꞌ naza tiꞌ lo nolo-lingimuve: Aꞌmine gameneuꞌ eveneꞌ sitaꞌ ma holukoꞌ holomo hamotoꞌ ingi minilisingutiꞌ ve ma nene Oꞌmosoꞌmo do vavo ma ve nene ha mineleseive.
34 A tur ao’owen, nati ana guguminamaim, orot rou’ab boro gem ta’imon tafan hina inu’in, orot ta boro hina bora’ah, ta boro gem tafan hinihamiy na’in.
35 — ausente —
35 Baibin rou’ab boro hinama maiwok hinakakair, babin ta boro hina bora’ah ta boro hinihamiy nama.
36 — ausente —
36 Orot rou’ab boro hinama masaw hinabob, orot ta boro hina bora’ah, ta boro masaw yan hinihamiy nama.”
37 Izesuꞌ aza neꞌmine lo lavo izipahala zuho ingine tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Guvekasi ve, aꞌmine laineꞌ initeꞌ nene zala sotoꞌ ilive. Neꞌmine li longoꞌ i-dikevo aza tiꞌ lo lineꞌ: Eveneꞌ hilaniꞌ gonoso nolida nene gonoso naaꞌ aniꞌ namalite aꞌmida nene liteꞌ li igi di geseꞌ igi minilisave. Aꞌmineꞌmine ogo eveneꞌ luꞌnine unuvo o vineꞌ minilizada nene Oꞌmosoꞌmo lihime ngemeleseive.
37 Ana bai’ufununayah hibatiy hio, “Regah iti boro menamaim namatar?” Jesu iyafutih eo, “Efan menamaim murumurubih biyah ti’inu’in mamu ikou boro imaim hinaru’ay.”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 17, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.