Lucas 16

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Izesuꞌ aza izipahala zuho gamazi gohi ma tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Heneni ve maliꞌmi heneniꞌveloꞌ gizebo veꞌve ma minineꞌ. Aꞌmine heneniloꞌ gizebo ve neꞌmi gamaziꞌve ma tiꞌ li likevo heneni ve maꞌmo gilineꞌ: Heneniloꞌ gizebo ve aza nene heneni do gopoꞌ napa ogaꞌ neive. Neꞌmine laniꞌ gelo
1 Jesus disse aos seus discípulos:
2 heneniloꞌ gizebo ve nene vise lo-do tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza gamazika ma laniꞌ nene gelekuko nadiꞌ ive. Gaza gohi heneniloꞌ gizebo ve minamolosange. Nemuꞌ nene gaza gono doꞌmo vo minaineꞌ luhuvo ma nene do nelebizezo.
2 Por isso ele o chamou e disse: “Eu andei ouvindo umas coisas a respeito de você. Agora preste contas da sua administração porque você não pode mais continuar como meu administrador.”
3 Neꞌmine lo-davo heneniloꞌ gizebo ve aza gala gelo tiꞌ lo gilineꞌ: Naza heneniloꞌ gizebo ve minuvoniꞌ malotiꞌ nene do nohulo-nidiko nadiꞌ olove. Naza savoli hizo ledo daaꞌ amuzoꞌne nomivo idoꞌ evenetatiꞌ nosoꞌ niteꞌ vokuꞌ lo dalosa novozo helalove lo giluvoniꞌ nemuꞌ nene
3 — Aí o administrador pensou: “O patrão está me despedindo. E, agora, o que é que eu vou fazer? Não tenho forças para cavar a terra e tenho vergonha de pedir esmola.
4 neze gonoꞌneutiꞌ nimisele hulavo naza vo eveneꞌ ma ingine numuꞌninguꞌ neleꞌmize mili di lamineꞌ i-nidavo dizo lemo olongumuꞌ nene engita initeꞌ ma o-ngedelove.
4 Ah! Já sei o que vou fazer… Assim, quando for mandado embora, terei amigos que me receberão nas suas casas.”
5 Neꞌmine lo gala gelo aꞌmine heneni velatiꞌ dinaꞌ ave nene hamo hamoꞌ vise lo-ngedavo neida aniꞌ. Ve maliꞌmo gomuꞌ ogavo heneniloꞌ gizebo ve aza tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Gaza neniꞌ gizebo veꞌne nabalatiꞌ nene initeꞌ nanikeꞌ dinaꞌ ogo daineꞌ neve.
5 — Então ele chamou todos os devedores do patrão e perguntou para o primeiro: “Quanto é que você está devendo para o meu patrão?”
6 Lavo ve aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Nosoꞌ niteꞌ gize vataꞌ ogaꞌ uveli dalamu ngomo ngomo vanu hadeti (100) duvoniꞌ ve. Lavo heneniloꞌ gizebo ve aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Liteꞌ lo dinaꞌ aineꞌ luhuvouꞌ mene hadeti do hulo fifti (50) ve lo gizezo.
6 — “Cem barris de azeite!” — respondeu ele.
7 Neꞌmine lo lo-do ve gohi ma nene tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Idoꞌ gaza nene initeꞌ nanikeꞌ dinaꞌ o naneꞌ neve. Lavo ve aza tiꞌ lo lineꞌ: Viti beki vanu hadeti duvoniꞌ ve. Lavo heneniloꞌ gizebo ve aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Dinaꞌ aineꞌ pepaka mene do hadeti do hulo eiti (80) ve lo gizezo lineꞌ.
7 — Para o outro ele perguntou: “E você, quanto está devendo?”
8 Idoꞌ me misubouꞌ aleve Oꞌmosomuꞌ gilamaniꞌ nete engiꞌ initeꞌinemuꞌ initeꞌ igaꞌ naaniꞌ neꞌmo nene Oꞌmosoꞌmi evenele luꞌninguꞌ labanaꞌ ele neive nene ngivileꞌ ivosa otohato initeꞌ igaꞌ naaniꞌ nenako aꞌmine do goloso ogaꞌ ive heneniloꞌ gizebo ve nene otohato initeꞌ ogave lo eze gizebo veꞌve heneni ve neꞌmo nene opoꞌni lineꞌ ve.
8 — E o patrão desse administrador desonesto o elogiou pela sua esperteza. E Jesus continuou:
9 Izesuꞌ neꞌmine losa imineꞌ molo gohi tiꞌ lo lineꞌ: Naza tiꞌ lo nolo-lingimuve: Me misubo golosouꞌ neineꞌ heneni nene lengiꞌ zogo vetine minilizangumuꞌ ve li eveneꞌ zogo mili-ngidi ngimilo. Neꞌmine ilizaniꞌ neꞌmo alingeꞌ heneni osuꞌ lilineꞌ gamenela nene minevoꞌ minevoꞌ ebekuꞌ nene lengeleꞌmize lamineꞌ ilisave.
9 Por isso eu digo a vocês: usem as riquezas deste mundo para conseguir amigos a fim de que, quando as riquezas faltarem, eles recebam vocês no lar eterno.
10 Ve ma aza initeꞌ ngomolokisi vomene do guno gizebo lamineꞌ ilineꞌ nene initeꞌ nabaloꞌ nesi aꞌmineꞌmine ogo gizebo lamineꞌ oloseive. Idoꞌ ve ma aza initeꞌ ngomo ngamaloꞌ nesi nene do gopoꞌ napa ogo minelineꞌ nene initeꞌ nabaꞌ nabaloꞌ nesi nene do gopoꞌ napa oloseive.
10 Quem é fiel nas coisas pequenas também será nas grandes; e quem é desonesto nas coisas pequenas também será nas grandes.
11 Idoꞌ lingine me misubo golosouꞌ neineꞌ heneni nganeni nene ma di guni gizebo amilizaniꞌ nene lutineꞌmi heneni nganeni gihile lamineꞌ nene zaho lengemelivoba ma lingimamilisave.
11 Pois, se vocês não forem honestos com as riquezas deste mundo, quem vai pôr vocês para tomar conta das riquezas verdadeiras?
12 Idoꞌ ve maliti initetoꞌ gizebo lamineꞌ i-ngidamilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo salani molo-lingidineꞌ lengiꞌ initetine gehepeve nene zaho lengemelivoba ma lingimamilisave.
12 E, se não forem honestos com o que é dos outros, quem lhes dará o que é de vocês?
13 Idoꞌ gonouꞌ ve maliꞌmo eveneꞌ sitatoꞌ nene mo gono ngelo damoloseive. Aꞌmine ve sitatoꞌ gono dalosa ilineꞌ nene ve hamota ma lulo emeleseiha sitaꞌ nene lulo ngelo ngemamoloseive. Mala lulo emelineꞌ nene mala lulo emamoloseive. Idoꞌ ma veloꞌ giꞌmizo eze gono amuzo molo dalineꞌ nene ma vemuꞌ goseleꞌ belavo gono gamazi lo-delineꞌ nene ngelo damoloseive. Aꞌmineꞌmine ogo gaza moniloꞌ gono do luka aꞌmine moniuꞌ molo lamineꞌ ilineꞌ nene luka Oꞌmoso emo gamazi lidoꞌ gele do eze gelekeleꞌ o-daaꞌ anive ngelo minamolosane.
13 — Um escravo não pode servir a dois donos ao mesmo tempo, pois vai rejeitar um e preferir o outro; ou será fiel a um e desprezará o outro. Vocês não podem servir a Deus e também servir ao dinheiro.
14 Neꞌmine lo lavo moni henenimuꞌ laniteꞌ gilaaꞌ ave Halisaioꞌ ve ingine gili gizeꞌ i-daniꞌ.
14 Os fariseus ouviram isso e zombaram de Jesus porque amavam o dinheiro.
15 Neꞌmine aniꞌza aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine nene eveneꞌ veꞌnidoꞌ veveso minunive ma nene none li amuzo mili initeꞌ igi mili igaꞌ naaniꞌza lengiꞌ lutineꞌmi monovoꞌve nene Oꞌmosoꞌmo ha ningo gelaaꞌ neive. Evenelite initeꞌ ma di igi di hozi lilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ aꞌmine initeꞌ nene muso gala dizaaꞌ initeꞌ loloꞌ ogaꞌ neive.
15 Então Jesus disse a eles:
16 Louꞌ gamazi nesi idoꞌ poloheteliti gamazi nesi nene mine do ogo monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ sotoꞌ ogo minineꞌ gameneloꞌ nesi amuzo molo minineꞌ ve. Neꞌmine ogavo nelotiꞌ nene Oꞌmosoꞌmo gizebo o-ledelingumuꞌ gamazi lamineꞌ nene li sotoꞌ sotoꞌ igi nilavo eveneꞌ mukiꞌ nene aꞌminguꞌ vi hilalisa amuzo goloso mili vi hilaaꞌ nave.
16 — A
17 Idoꞌ okulumoꞌ misubo nene ha vi tolovo ilisidoꞌ i nizasineꞌza Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi lingelatiꞌ ngomo nesi nene mo vo tolovo amo amuzo molo mineleseive.
17 — É mais fácil o céu e a terra desaparecerem do que ser tirado um simples acento de qualquer palavra da Lei.
18 Ve maliꞌmo elenahine hulo-do veneꞌ gohi ma dalineꞌ nene Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi avutoꞌ oloseinako lihime naba daloseive. Idoꞌ vanahine hulo-dosa nolineꞌ veneꞌ ve maliꞌmo ma dalineꞌ nesi nene louꞌ gamazi avutoꞌ oloseinako lihime naba daloseive.
18 — Se um homem se divorciar e casar com outra mulher, comete adultério. E quem casar com a mulher divorciada também comete adultério.
19 Moni heneni ve ma mino gamene gamene okoꞌnoloꞌ initeꞌ nene guleheꞌ kaleheꞌ initeꞌ lamineꞌ taminekovoꞌ ngolaaꞌ ineꞌ. Idoꞌ nosoꞌ niteꞌ neve lamineꞌ taminekovoꞌ no minaaꞌ ineꞌ.
19 Jesus continuou:
20 Idoꞌ aꞌmine heneni ve neꞌmi numuno gatedoꞌ nene gohoꞌ gahaliꞌ ma minaaꞌ ineꞌ nene gulive Lasaloꞌ. Okoꞌnoloꞌ husoꞌmovoꞌ o vineꞌ mino
20 Havia também um homem pobre, chamado Lázaro, que tinha o corpo coberto de feridas, e que costumavam largar perto da casa do rico.
21 aꞌmine heneni ve neꞌmo nosoꞌ niteꞌ nalingutiꞌ lumo sama doꞌmozelineꞌ nalove lo vo minineꞌ. Neivo gulo nete igi husoloꞌ nene geꞌne geꞌne i-daaꞌ aniꞌ.
21 Lázaro ficava ali, procurando matar a fome com as migalhas que caíam da mesa do homem rico. E até os cachorros vinham lamber as suas feridas.
22 Nelotiꞌ alingeꞌ aꞌmine gohoꞌ gahaliꞌ nene helavo Oꞌmosoꞌmi angeloꞌ nete di vi Abalahamuꞌ neinguꞌ huli-dikevo makaꞌ minasineꞌ. Idoꞌ heneni ve masi nene helavo galese izi-daniꞌ.
22 O pobre morreu e foi levado pelos anjos para junto de Abraão, na festa do céu. O rico também morreu e foi sepultado.
23 Neꞌmine i-dikevo aza nene lovoꞌ lovoꞌ ogo minaaꞌ ineꞌ olokuꞌ nene vo mino mulumo alumo naba goloso gelo minineꞌ. Mino ninge hulo veleta ineꞌ nene Abalahamuꞌ aza hotoꞌ goloso hozene neivo ningo gohoꞌ gahaliꞌ Lasaloꞌ nesi makaꞌ Abalahamukisi nizasivo ningineꞌ.
23 Ele sofria muito no
24 Ningo moni heneni ve aza tiꞌ lo vise lineꞌ: Abalahamuvo meꞌneho make, olokuꞌ mene mulumo alumo gelo nouze. Neniꞌ nene mulumoꞌne gele-nido Lasaloꞌni nene imiselanivo lemo ogo nosouꞌ ana lolovoloꞌ lupizeko veꞌne nahunoloꞌ mene do gelavo hongu lo-nideliho lo lineꞌ.
24 Então gritou: “Pai Abraão, tenha pena de mim! Mande que Lázaro molhe o dedo na água e venha refrescar a minha língua porque estou sofrendo muito neste fogo!”
25 Neꞌmine lineꞌza Abalahamuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gipeꞌneho, idise mene gaza gaka ma geleꞌnazo. Gaza misubouko gomuꞌ vekasi mino initeꞌ lamineꞌ tamineꞌ ningo do nanivo Lasaloꞌ nene mulumo alumo gelo mino gohoꞌ gahaliꞌ minineꞌ ma neineꞌza idise nene eleꞌmize lamineꞌ navo geze ma nene mulumo alumo goloso gelo nane.
25 — Mas Abraão respondeu: “Meu filho, lembre que você recebeu na sua vida todas as coisas boas, porém Lázaro só recebeu o que era mau. E agora ele está feliz aqui, enquanto você está sofrendo.
26 Neꞌmine ogo naneꞌ nenevoꞌ nevoba leze mela nonivo lingine minikevo olusoteuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo avese naba molo neive. Neꞌmo nene mela nizave nete aꞌmine avese nene avutoꞌ igi vi helala vilisa ilizaniꞌ nene ngeli vamilisave. Idoꞌ nela nizave nete aꞌmine avese nene avutoꞌ igi mela alisa ilizaniꞌ nene ngeli amilisave.
26 Além disso, há um grande abismo entre nós, de modo que os que querem atravessar daqui até vocês não podem, como também os daí não podem passar para cá.”
27 — ausente —
27 — O rico disse: “Nesse caso, Pai Abraão, peço que mande Lázaro até a casa do meu pai
28 — ausente —
28 porque eu tenho cinco irmãos. Deixe que ele vá e os avise para que assim não venham para este lugar de sofrimento.”
29 Neꞌmine lo lineꞌza Abalahamuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Inginela nene Moseꞌ gamazisi idoꞌ polohetelite laniꞌ gamazisi nene neineꞌ nenako aꞌmine gamazi nene gililizadoꞌ o neive.
29 — Mas Abraão respondeu: “Os seus irmãos têm a
30 Neꞌmine lavo heneni ve aza tiꞌ lo lineꞌ: Abalahamuvo meꞌneho ve, ne neiha oꞌove, eveneꞌ ma hilikedatiꞌ vi gamazi li-ngimilizaniꞌ nene luꞌine di velepeꞌ izilisave.
30 — “Só isso não basta, Pai Abraão!”, respondeu o rico. “Porém, se alguém ressuscitar e for falar com eles, aí eles se arrependerão dos seus pecados.”
31 Neꞌmine lavo Abalahamuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Idoꞌ Moseꞌ gamazisi idoꞌ poloheteliti gamazisi gili damilizaniꞌ nene ve ma helosa tineꞌ molo ogo lo-ngemelineꞌ nesi nene ma gili eleꞌvoleꞌ igi gili damilisave.
31 — Mas Abraão respondeu: “Se eles não escutarem Moisés nem os profetas, não crerão, mesmo que alguém ressuscite.”

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 16, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.