Lucas 13

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI

Sair da comparação
AAI TUR GEWASIN O BAIBASIT BOUBUN
1 Idoꞌ Izesuꞌ aꞌmine gamazi lo osuꞌ lo nolo-ngimivo nGalilaia ve malite ize ngibili Oꞌmoso lehizi-di nizavo Pilatoꞌ lavo aꞌmine ve nene ngibili hilave li aꞌmine gameneloꞌ gehepeve nene eveneꞌ ma igi heteli Izesuꞌni veteteꞌ igi li-imaniꞌ.
1 Nati ana veya’amaim sabuw afa hina hitit, Galilee sabuw sibor hiya’aya wanawanan Pilate rouw himomorob isan Jesu ana tur hi’owen.
2 Neꞌmine li li-imikevo ingine ladoꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Idoꞌ nemuꞌ lingine gilaniꞌ aꞌmine nGalilaia ve ngebelavo hilave nene nGalilaia ve linge mukiꞌ nene ngivileꞌ igi lihime nabaloꞌ daaꞌ ave minadiꞌmo nene mulumo gili hilaniꞌ noloseive lisa nigilahe.
2 Naatu Jesu iyafutih eo, “Kwanotanot Galilee wanawanan nati sabuw hai bowabow kakafih ra’at sabuw afa hinatabirih imih biyababan nati na’atube hibai himorob?
3 Oꞌove. Mo neꞌmino nomive losa tiꞌ lo laminetoꞌ nolo-lingimuve. Lingine lutine ma di velepeꞌ izamilizaniꞌ nene linginesi aꞌmineꞌmine igi vi tolovo ilisave.
3 Baise en! A tur ao’owen bowabow kakafihine dogor baikitabir kwanab, baise boro kwanamorob i himomorob na’atube.
4 Idoꞌ Siloamu numuno ebekutiꞌ numuno haꞌna gizi di dizi vaniꞌ numunoliꞌmo ngutoko lemo eveneꞌ eitini (18) ngibilive nete Zelusalemi numuno ebekuꞌ minaniꞌ aleve nene ngivileꞌ igi monovo goloso naba daaꞌ aniꞌ noloseive li nigilahe.
4 Naatu sabuw 18 Siloam bar gagamin tafan katub re rabih himomorob, kwanotanot Jerusalem wanawanan i akisih hai tafasar ra’at sabuw afa hinatabirih, imih nati na’atube himorob?
5 Oꞌove. Mo neꞌmino nomive losa tiꞌ lo laminetoꞌ nolo-lingimuve: Lingine lutine ma di velepeꞌ izamilizaniꞌ nene linginesi aꞌmineꞌmine igi vi tolovo ilisave.
5 Baise en! A tur ao’owen, bowabow kakafihine dogor baikitabir kwanab, baise boro kwanamorob i himomorob na’atube.”
6 Neꞌmine lo aneza gamazi ma tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve maliꞌmo vaini nalaꞌ zuhoꞌ ogaꞌ ineꞌ miꞌveuꞌ gohuno za ma zuhoꞌ okinguꞌ nene aza alingeꞌ ogo gihile izihe izamihe lo elelesa viseꞌ ineꞌza ma izamivo
6 Imaibo Jesu oroubon ta iti na’atube eo, “Veya ta orot ana masaw wanawanan ai fafou tanum yen ra’at. Naatu veya ta ro’oh isan tit na nura’at baise men ro’on ta itin.
7 midoꞌ gizebo ve nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Ningezo. Gohuno za mene ningekaꞌ ningekaꞌ uvoniꞌ kilisimasi setohamo nene gihileꞌve izineꞌ ma ningamuze. Misubo ngilisi hazamuꞌ no minalize. Bele hulozo lo-dineꞌ.
7 Basit nati masaw ana kaifinayan isan eo, ‘Aro, kwamur tounu wanawanan ai iti afe’enamaim ro’on men kafa’imo ta aitin. Akokok inatar nare asir bat ata me ebi’afiy.’
8 Neꞌmine lavo midoꞌ gizebo ve aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Ve nabo, idise kilisimasi nene ha minelive. Naza nene aꞌmine gohuno za neꞌmi monovouko nene omoꞌ do guno ogo gono dosa za nene lamineꞌ dizo gihile izelingumuꞌ bulumakaꞌ ise neꞌmine molalove.
8 Baise orot ai ana kaifinayan eo, ‘Regah inihamiy kwamur ta’imon nabat tana’itin, ayu boro anamaim hub anab hain ana yai tana’itin.
9 Neꞌmine okuvo ma kilisimasiuꞌ nene gihile lamineꞌ izelihe ningelone. Idoꞌ lamineꞌ ogo gihile ma izamilineꞌ nene belo huko do hulolosane lo lineꞌ.
9 Maras kwamur ai nabiw na’at basit gewasin, boro tanihamiy nabat, baise men nabiw na’at, imaibo boro inatar nare ina’afun.’”
10 Holiseꞌ gameneuꞌ nene Izesuꞌ aza monoꞌ numuno mauꞌ monoꞌ apize ngemo minineꞌ.
10 Baiyarir ana veya ta Jesu na Kou’ay Baremaim ma sabuw bi’obaiyih.
11 Lo-ngemo neivo aꞌminguꞌ veneꞌ ma minineꞌ nene sikalahuꞌ golosoliꞌmo kilisimasi eitini (18) neꞌmine veneꞌ neꞌmi lulouꞌ mino mehene do hilingize-divo mehene hili-ngize vineꞌ mino ote pehe lamilineꞌ o vineꞌ minineꞌ.
11 Nati’imaim babin ta afiy kakafih hirab kwatut ma kwamur etei 18 sasawar i na run. Nati babin koun ana rarik i kwabibin, baimutufurin isan biwa’an men karam.
12 Neivo Izesuꞌ aza ningo asi lo-do tiꞌ lo lo-imineꞌ: Veneꞌ gaza gize do naneꞌ initeꞌ nene mo do mate-gedekuve.
12 Jesu nuw babin i’itin ana veya, babin eaf na nanamaim bat. Imaibo eo, “Babin, a sawowone abiyawasi.”
13 Neꞌmine nolo veneꞌ neꞌmi okoꞌnoloꞌ ana hitavo aꞌmidoꞌ liteꞌ lo mehene hilingize minineꞌ nene lisiheꞌ ineꞌ. Neꞌmine ogavo veneꞌ aza apiꞌ ogo Oꞌmoso opoꞌni loꞌmo vo minineꞌ.
13 Naatu uman babin tafan yara’ah isan yoyoyoban ana veya, naniyan meyemeye babin koun ana rarik kwabeb inu’in mutufor misir bat God ana merar yi bora’ara’ah.
14 Neꞌmine neivo monoꞌ numudoꞌ gizebo ve naba neꞌmo holisekuꞌ veneꞌ do lamineꞌ o-dineꞌ nemuꞌ nene mulunouꞌ goloso gelo eveneꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine initeꞌ gizi daniꞌ do lamineꞌ o-lengedelingumuꞌ ve li ma nene holiseꞌ gameneuꞌ nene ami asi gono gameneuꞌ gamene sigisi (6) neineꞌ neukovoꞌ nene alizave.
14 Kou’ay bar ana kaifenayan yan so’ar, anayabin Jesu Baiyarir ana veya’amaim babin iyawas, naatu sabuw iuwih, “Veya etei six wanawananamaim i tanabow naatu yawas kwana kokok nati veya’amaim kwanan yawas kwanab, baise men Baiyarir ana veya’amaim.”
15 Neꞌmine lo lavo aꞌmidoꞌ Guvelesi veꞌmo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Lingine eveneꞌ lisiheꞌ lamineꞌ gili monii lutinguꞌ monovo goloso di haleki minaaꞌ ave mene lengiꞌ hamo hamoꞌ dongi izetine nehe bulumakaꞌ izetine nehe nene noso nalizangumuꞌ ve li ize numungutiꞌ nene holisekuꞌ vi kuluhizi di vamaaꞌ naniꞌ nehe. Neꞌmine igaꞌ naniꞌ nene aꞌminesi ne gono ve.
15 Regah orot iya’afut eo, “Wanawanan rerekabih! Baiyarir ana veya kwa taita’imon a donkey o a ox men kwarufamen kwabow kwan harew kwaitih tetomatom?
16 Nemuꞌ nene veneꞌ Abalahamuꞌ aꞌvopilemoꞌ mene Sataniꞌmo do goloso o-davo mino kilisimasi eitini (18) ivileꞌ ineꞌ nenako naza holiseꞌ gameneuꞌ aꞌmine gize daniꞌ initeꞌ do lamineꞌ o-deloniꞌ nene edamilihe.
16 Iti babin i Abraham uwan ta, Satan bai fatum wainab kwamur etei 18 sawar, naatu boun ana bai’akirane Baiyarir ana veya abobotait yawas baib isan asinaf kakaf?”
17 Neꞌmine lo lavo eze biluvaꞌ gidini i-di minave mukiꞌ nene ngovozo hilaniꞌ. Neꞌmine navo eveneꞌ mukiꞌ ingine nene atoliꞌmine suno lamineꞌ do sotoꞌ ineꞌ vaiꞌ nemuꞌ nene ngolize naba goloso izaniꞌ.
17 Iti na’atube eo ana veya ana rakit sabuw biyah eohow, baise sabuw moumurih na’in sawar gewasih sinaf hi’i’itan isan hiyasisir.
18 Idoꞌ nelotiꞌ gohi ma tiꞌ lo lineꞌ: Oꞌmosoꞌmo eveneꞌveloꞌ gizebo ilineꞌ akaꞌve nene nadiꞌ ogo neive lolove. Idoꞌ nanitetoꞌ lo molo lokuvo vo dalive.
18 Imaibo Jesu ibatiyih, “God ana aiwob itinin i mi’itube? Abisa biyanamaim boro anayai kwana’itin?
19 Aꞌmine Oꞌmosoꞌmi gizebo nene nabaꞌmine sakaveꞌ zuho neꞌminosa ne neive. Aꞌmine nene ngomo ha niteꞌ gehepeve neiha ve maliꞌmo do vo miꞌveuꞌ zuhoꞌ ogavo dizo za neꞌmine loloꞌ ogavo nama nete aꞌmineꞌmi aꞌnavauꞌ nene numuno gizi ingaaꞌ nave.
19 Itinin ta i orot ana ai momor ro’on bai in ana masawamaim tanum, naatu kuboun yen ra’at ai mamatar ana veya’amaim, mamu hina famefamenamaim hibatar hima’am na’atube.”
20 Idoꞌ aneza gamazi gohi ma tiꞌ lo lineꞌ: Oꞌmosoꞌmo eiꞌ gizebo o-ngedelineꞌ alevetinguꞌ gono daaꞌ neineꞌ nene nanitetoꞌ lo molo lokuvo vo dalive.
20 Jesu iban maiye ibatiyih, “God ana aiwob i boro abisa’amaim ana yai kwana’itin?
21 Beleti do lulu izaaꞌ neineꞌ initeꞌ zisiti neꞌmine nene neive. Veneꞌ maliꞌmo beleti loloꞌ olosa palauvaꞌ beki ngomo sitohamo nene do nososi do gopo ogo aꞌminguꞌ zisiti ngomosi do gopo ogavo neꞌmo beleti nene lulu izo naba ineꞌ.
21 Ana itinin ta i babin ana faraw afuninamih bai tew gagamin wanawanan isuwai re yeast auman wanawanan nayai kamat ra’at yen tew awan kakaratan na’atube.”
22 Izesuꞌ aza Zelusalemila volosa aka vida numuno ebeꞌ ngomo nabakuꞌ nene gamazi apize ngeme ngemeꞌ oꞌmo vineꞌ.
22 Imaibo Jesu au Jerusalem yen inan ana maramaim, bar merar gagamih naatu bar merar gidigidih imaim run tit, sabuw i’obaibiyih auman yen in.
23 Neꞌmine oꞌmo novivo ve maliꞌmo tiꞌ lo longoꞌ o-do lineꞌ: Guvekasi ve, Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ do nguꞌ izelive nene ngomosiꞌ nizahe. Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ:
23 Orot babin ta na Jesu ibatiy, “Regah o kunotanot boro sabuw matan ta’amo God yawas nitih?”
24 Lingine gateni ngomouꞌ nene dizili ma dizilisa eleꞌvoleꞌ goloso ilo. Nanitekumuꞌ ve. Naza tiꞌ lo nolo-lingimuve: Eveneꞌ mukiꞌ nete aꞌmine gateni ngomouꞌ nene dizelone li dizilisa ilizaniꞌza ngeli ma dizamilisave.
24 “Kwanabow gewas etawan awan kukurinamaim kwanarun, anayabin sabuw moumurih na’in boro nati etawanamaim run isan hinasinaftobon, baise a tur ao’owen boro men nakaram.
25 Neꞌmine igi nizavo numuno meleho naza oto akahe nene gize giliꞌ lokuvo lingine heta oti mini vise li tiꞌ li lilisave: Gaza Guvekasi ve make, akahe siꞌze-ledevo. Likevo naza tiꞌ lo lolosuve: Lingine nene zaaꞌ ve nizahe. Ningo gele-lengedamuve.
25 Regah bar matuwan namisir etawan nahirihir kwa boro ufun kwanabat etawan kwanarukikitar kwanao, ‘Regah etawan kubotawiy arun,’ naatu i boro nao, ‘Ayu men aso’ob kwa iyab, naatu menane kwana.’
26 Neꞌmine lavo lingine tiꞌ li li-nimilisave: Gezesi makaꞌ mino nosoꞌ niteꞌ naaꞌ uneꞌ ma ve. Idoꞌ gaza numudela aka vida nene gamazi apize lemeꞌ lemeꞌ ogaꞌ aineꞌ ma ve.
26 Imaibo kwa boro kwaniya’afut kwanao, ‘Aki o bairi taa tatom, naatu ai bar ai meraramaim ibi’obaibiyi iso’ob, aisim kukakasiy.’
27 Neꞌmine li li-nimilizaniꞌza naza tiꞌ lo lo-lengemelesuve: Lingine zaaꞌ ve nizahe ma gelamuve. Lingine goloso initetokovoꞌ monaaꞌ ave lingine nene mo vi haha ilo lolosuve.
27 Baise i boro nao maiye, ‘Ayu men aso’ob kwa iyab naatu menane kwana. Biyau’umaim kwatit sa’ab kwan, bowabow kakafin sinafuyah.’
28 Neꞌmine lo lingine hulo heta o-lengedekuvo mini ningilizaniꞌ nene Abalahamuꞌ ve Isakaꞌ ve Zakoboꞌ ve idoꞌ polohete mukiꞌ nesi nene Oꞌmosoꞌmi gizebouꞌ vi nizavo ningi nemuꞌ vetine ingihi langoloꞌ igi mini ive nama igi mulumo alumo gili minilisave.
28 Naatu boro narukouwi ufun kwanatit kwanama kwanarerey, wa kwanayob kakikak hiniwa’an, naatu kwananuwanuw boro Abraham, Isaac, Jacob naatu dinab oro’orot God ana aiwobomaim hinabat hinabiyasisir kwana’itih!
29 Lingine neꞌmine navo Oꞌmosoꞌmo gizebo ineꞌ ebekuꞌ nene atoꞌ aleve hoꞌ dizaaꞌ idatiꞌ idoꞌ lemaaꞌ idatiꞌ idoꞌ eza gahevelatiꞌ idoꞌ ema gahevelatiꞌ nene igi moꞌmosiꞌine di ngolize izi nosoꞌ niteꞌ ni minilisave.
29 Sabuw boro veya yeninane, veya ra’iyinane, naatu torene, oyawane etei hinaru’ay God ana aiwobomaim hai efan hinabow hinamare hinama hiyuw hinaa hinabiyasisir boro kwana’itih.
30 Lingine gililo. Idise mene limi nilizaniꞌ aleveutiꞌ linge ma alingeꞌ dizi minilisave. Idoꞌ idise mene dizi nilizaniꞌ aleveutiꞌ linge ma nene alingeꞌ limi minilisave.
30 Sabuw iyab boun wan tibi’iyon boro hini’uf, naatu sabuw iyab boun tibi’uf boro wan hini’iyon efan hinab.
31 Aꞌmine gameneloꞌ nene Halisaioꞌ eveneꞌ linge ma igi Izesuꞌni tiꞌ li li-imaniꞌ: Guvelesi ve Helodeꞌ aza nene gebele helelesa nolize. Me ebeꞌ nene hulo vozo.
31 Nati veya ta’imon, Pharisee afa hina Jesu ana tur hi’owen hio, “O boro efan iti inihamiy inan efan ta, anayabin Herod ekokok o na’asbuni inamorobomih ef enunuwet.”
32 Neꞌmine likevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine aꞌmine lovo gulo gele vive nene tiꞌ li li-imilo: Gaza gelezo. Naza nene geikumuꞌ golise gelamo idisesi aizekisi nene sikalahuꞌ goloso ngimiselo mino eveneꞌ initeꞌ gizi daniꞌ nene do lamineꞌ o-ngedo mino okozoꞌ nene gonoꞌne do pelelesuve.
32 Jesu iyafutih eo, “Kwan nati haruharu ana tur kwa’owen, ayu boun naatu maras hairi i boro sabuw iyab hisawow tema’am biyahimaim demon boro ana nunih naatu sawusawuwih aniyawasih, naatu veya baitounin i ayu au bowabow abisa bowamih anot anan i yomanin anisawar.
33 Neꞌmine o neineꞌza polohete ngibili hilaaꞌ naniꞌ ebeꞌ nene Zelusalemi ebeꞌ neevoꞌ neineꞌ nenako polohete ma ebeꞌ atota bili hililizaniꞌ nene mo edamilineꞌ nenako nemuꞌ nene aꞌmine Zelusalemi numuda nene idisesi aizekisi idoꞌ okozokisi nene voꞌmo voꞌmo voloniꞌ o neive.
33 Baise boun, maras, naatu mar natot ayu boro au ef anab maiye anayen anan, anayabin ef men ema’am dinab orot boro Jerusalem ufunane namorob.
34 Agae, Zelusalemi alevekizo, lingine polohete ngibili hilii idoꞌ Oꞌmosoꞌmo lengita gono dalizave lo ngeletivesi geheni gavoso ngibili hilaaꞌ ave lengiꞌ nete gamene gamene lengiꞌ nene okoloholiꞌmo goduvoꞌ do holokeꞌneꞌveko do nubuho o-ngidineꞌ maꞌmine ogo lengeleꞌmize lamineꞌ uvoniꞌza lingine goseleꞌ lengebelave.
34 O Jerusalem, Jerusalem, dinab oro’orot irouw himorob, naatu kob abarayah God biyafarih kabayamaim irouw himorob. Mar bai’ab a kok a sabuw ataba’afuwih, kokorere natunatun bebenamaim ebaba’afuwih na’atube, baise o men i kok.
35 Lingine gililo. Numuno nabatine minineꞌ ebetinguꞌ nene Oꞌmoso aza gohi minamo mo hulo-lengedelesa neive. Naza tiꞌ lo nolo-lingimuve: Idise melotiꞌ nene okoꞌneloꞌ ningami miniꞌmi dizi alingeta gohi sotoꞌ nouvo tiꞌ li li-nimilisave: Guvetesi ve Oꞌmosoꞌmi velemuꞌ anive naneꞌ ma nene noꞌnohoꞌ geita minivoo. Neꞌmine lii li-nimilizaniꞌ gameneuꞌ nene neze ningilisave lo lineꞌ.
35 Imih a bar boro hinihamiy barikokow natuw. A tur ao’owen, ayu boro men kwana’itu, ana veya’amaim boro inao, ‘Yait Regah wabinamaim enan boro baigegewasin nab!’”

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 13, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.