Lucas 12
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Neꞌmine navo eveneꞌ vaiꞌ goloso tauseni neꞌmine igi di nubo igi gikiꞌ igi okoꞌnidoꞌ okoꞌnidoꞌ igi nizavo Izesuꞌ aza izipahala zuho nene do gomuꞌ molo-ngedo apiꞌ ogo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ avetidatiꞌ zisiti bekini paula gele vineꞌ nene dikelizaze. Lingine ningisa minilo. Zisitimuꞌ noluvoniꞌ nene ingine luꞌninguꞌ monovo goloso di haleki mini goꞌine izi eveneꞌ lisiheꞌ gili monaaꞌ naniꞌ monovoꞌinemuꞌ nene zisitiloꞌ lo molo noluve.
1 Nati ana veya’amaim sabuw hiruru’ay ana itinin i sibisib na’atube, naatu sabuw himour kwanekwan efan etei hibai karam hi’a’abinamo hibat. Jesu ana bai’ufununayah iuwih eo, “Pharisee hai yeast isan mata toniwa’an, nati sabuw ufuhine ana itinin i gewasin baise wanawanah i rerekabin, imih a tur ao’owen.
2 Idise mene hito neineꞌ initeꞌ mukiꞌ nene sotoꞌ ogavo ningi gililisave.
2 Abisa hisabuw inu’in boro sabusabuw hinabosair, naatu abisa wa’iwa’irin inu’in boro nirerereb.
3 Nemuꞌ nene lingine sunoꞌ haleki litiꞌmusouꞌ neꞌmine lengikovoꞌ laaꞌ naniꞌ gamazi nene eveneꞌ mukilite sotoꞌ gililisave. Idoꞌ lengiꞌ numudinguꞌ lengikovoꞌ mini nununga li lilizaniꞌ gamazitine nene numuno oꞌmota mini asi naba li li sotoꞌ i-lingidilisave.
3 Abisa guguminamaim kuo boro natit marakawamaim hinanowar, naatu abisa akisimo bar etawan ihir taituwa taininamaim kubitarasib boro bar faifiy wan hinabat hinao rereb.
4 Idoꞌ zogo zuhokizo, naza tiꞌ lo nolo-lingimuve: Eveneꞌ ingine lingibili hilisa aꞌmidotiꞌ nene gohi gohi ma di goloso i-lingidilizaniꞌ nomize. Nemuꞌ nene engikumuꞌ golise gilamilo.
4 “Au ofonah a tur ao’owen sabuw iyab biya hina’a’asabun isan men kwanabir, anayabin nati ufunamaim boro men abisa ta hinasinaf.
5 Gilamilizaniꞌza goliseꞌve gili-dilizave nene lo-lengemelove. nGebele helosa voꞌine haza nesi mudise ngebelo hulo olokuꞌ ogaꞌ amuzoꞌvesi minive eiꞌ nemukovoꞌ nene goliseꞌve gililo. Ee, mo laminetoꞌ nolo-lingimuze. Goliseꞌve gililo.
5 Orot yait kwana bibiruw i anao kwananowar. God i kwanabiruw, anayabin biya na’a’asabun ufunamaim ana fair ema’am boro baimakiy ana efanamaim nitaiy kwanare. Imih a tur ao’owen God i kwanabiruw.
6 Gilahe. Nama ngomo ngomo osoꞌmohoꞌ neꞌmine nene haza initeꞌ ve li gili guleheꞌ moni ngomo sitaꞌ nene huli nama faef (5) meni hizaaꞌ nave. Neꞌmine igaꞌ naniꞌza Oꞌmosoꞌmo gizebo o-ngedo minidotiꞌ nene hamokisi ma gala molosaꞌmive.
6 Mamu kwikwik etei five hai biyan i two toea tetotobon, baise God boro men kafa’imo nati mamu kikimin ta isan nuhin eburuburumih.
7 Ne neiha lengita initeꞌ ngomo lasolosi goloso ogalive lo godotine zopovo mukiꞌ nene gate osuꞌ lo nelokisi gizebo ogaꞌ neive. Idoꞌ nama ngomo ngomo mukiꞌ nesi nene ngivileꞌ igi lingine initeꞌ naba nizanaze. Nemuꞌ lingine nene golise gilamilo.
7 Na’atube ukwarimaim arib eretei bai’ab tebatabat God i so’ob, imih men kwanabir. Kwa a baiyan i ra’at men mamu kwikwik na’atube.
8 Idoꞌ naza tiꞌ lo nolo-lingimuve: Ve ma ingine eveneliti veꞌnidoꞌ neniꞌ evenele none li li sotoꞌ ilizaniꞌ nene Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza aꞌmineꞌmine ogo Oꞌmosoꞌmi angeloliti veꞌnidoꞌ engikumuꞌ nene neniꞌ eveneꞌne nizave lo lo sotoꞌ o-ngedelesuve.
8 A tur ao’owen, orot yait ayu isou sabuw etei nahimaim eo’orereb, Orot Natun auman boro God ana tounamatar etei nahimaim nati orot isan naorereb.
9 Idoꞌ ve ma eveneliti veꞌnidoꞌ neniꞌ evenele nomune li lilizaniꞌ nene naza aꞌmineꞌmine ogo Oꞌmosoꞌmi angeloliti veꞌnidoꞌ ingine neniꞌ eveneꞌne nizamave lo lolosuve.
9 Baise orot yait sabuw etei nahimaim ayu eyayaubu. Orot Natun auman boro na’atube God ana tounamatar etei nahimaim ibo nayaub.
10 Idoꞌ ve ma ingine Oꞌmosolatiꞌ ve gihile nenikumuꞌ gamazi goloso li-nidi divi lediviꞌ i-nidilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo aꞌmine lihime nene ha apase-ngedeleseineꞌza Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ nemuꞌ gamazi goloso li-di divi lediviꞌ i-dilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo aꞌmine lihime nene apase-ngedelidoꞌ nomive.
10 Yait Orot Natun isan tur nao kakaf na’at boro nanotawiy, baise orot yait Anun Kakafiyin isan tur kakafin nao nabi’ib boro men nanotawiy.
11 Idoꞌ monoꞌ numunguꞌ nehe ngamani nabala nehe idoꞌ guveꞌinesi ve nabala nehe lengeleꞌmizi di vi neniꞌ neꞌmetaaꞌ nangumuꞌ goniꞌ nii-lingidavo ma nene engiꞌ liliza gamaziloꞌ nadive lolobe idoꞌ nani gamazi lolobe li gopo gatine nene gilamilo.
11 Baibabatiyi isan hinabuwi kwanan Kou’ay Baremaim, o gawan sabuw nahimaim, o aiwob sabuw nahimaim, men taiyuw wasfafari isan, o tur mi’itube eo isan kwaniyababanamih.
12 Lingine liliza gamazi nene aꞌmine gonitoꞌ lengeleꞌmize milaliza gameneloꞌ gehepeve nene Oꞌmosoꞌmi Sikalahuliꞌmo lo-lengemeꞌ lengemeꞌ ivo lilisave. Nemuꞌ nene lingine gopo gatine gilamilo.
12 Anayabin God Anun Kakafiyin nati ana veya’amaim boro tur ni’obaiyi kwanao.”
13 Neꞌmine lavo di geseꞌ igi minaniꞌ aleveutiꞌ ve maliꞌmo Izesuꞌni tiꞌ lo lo-imineꞌ: Tisazo, gaza uvoꞌnehine lo-danivo meꞌnehi initeꞌ mataꞌ nene izeꞌ molo lingela nemelive.
13 Rou’ay wanawanahimaim orot ta Jesu iu, “Bai’obaiyenayan, ayu akokok tuwai ana tur ina’owen, tamai momorob ana kwahan nafaram airi ana bow.”
14 Neꞌmine lo lineꞌza Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Nadiꞌ ive. Lengiꞌ goniꞌ gele-lengedaaꞌ idoꞌ initeꞌ mataꞌ izeꞌ molo-lengedaaꞌ olongumuꞌ nene zaho neleꞌmize molo neineꞌ neve.
14 Jesu iya’afut eo, “Aro, ayu au ef men ema’am boro anibasit tuwat airi a sawar kwahan ana faram?”
15 Neꞌmine lo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Minevoꞌ alevoꞌ gihile laminekisi minaaꞌ nene initeꞌ ato atoꞌ vaiꞌ minadotiꞌ nene ma sotoꞌ osaꞌmineꞌ nenako nemuꞌ nene initeꞌ gohi gohi daliza gatine nene mo kekeꞌ gilami eheꞌ igi ningisa minilo.
15 Naatu Jesu tatabir sabuw etei iuwih eo, “Mata toniwa’an sawar moumurih na’in bow isan men mata nananan niwa’an. Anayabin yawas wanatowan boro men orot ana sawar moumurih imaim hinafufun hinitinimih.”
16 Neꞌmine lo lo-ngemo gepeꞌ gamazi ma tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Moni heneni ve maliꞌmi miꞌveuꞌ nene nosoꞌ niteꞌ vaiꞌ goloso o molaniꞌ.
16 Naatu Jesu oroubon ta eo, “Ana veya ta orot sawar wairafin ana masaw bo ana ub hiyen gewas hiw ro’oh moumurih na’in hiya itah,
17 Neꞌmine ogavo aza lulouꞌ tiꞌ lo gala gilineꞌ: Naza nosoꞌ niteꞌ dolizo do molaloniꞌ numuno nene naba nominako nadolove lo gala gilineꞌ.
17 basit mare ma not. ‘Ayu boro mi’itube ana sinaf? Anayabin iti bay hinafafour efan i boro en.’
18 Neꞌmine ogo tiꞌ lo gilineꞌ: Naza nosoꞌ niteꞌ molaaꞌ numuno nene kuso do naba ogo gizelove. Neꞌmine ogosa aꞌminguꞌ nene initeꞌ mataꞌne lamineꞌ nesi nosoꞌ niteꞌne nesi nene molalove.
18 Naatu ana notamaim eo, ‘Ayu boro iti na’atube ana sinaf, bay hai bar atamanih ana ku’uben hinare naatu gagamih ana wowab. Saise au bay ana ya naatu au sawar afa auman imaim ana ya.’
19 Do molosa naza tiꞌ lo gelelove: Initeꞌ mataꞌne nene mukiꞌ goloso neinako aꞌmine nene osuꞌ lo-nidamivo kilisimasi vaiꞌ goloso ogo voloseive. Nemuꞌ nene naza mine gelo nolize izo noso avoso no nosoꞌ niteꞌ no minelove.
19 Imaibo anao, ‘Darik orot, anababatun abow, kwamur manin na’in ana fofonin sawar etei abogaigiwas sawar, imih bounabo hamen ana mare anama gewas, anaa anatom taiyuwu aniyasisir!’
20 Neꞌmine lo gelo lineꞌza Oꞌmosoꞌmo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza negi hize vaneꞌ mene naza geitatiꞌ vongahaza nene idise holukaꞌ dokuvo helelesainako gaza initeꞌ mataka do salani molaineꞌ ma nene zaho dalive. Gasika ha do minelibe.
20 Baise God iu, ‘Kwikwekwe’aw gewas! Boun gugumin boro inamorob naatu a sawar iti ibobogaigiwas boro yait nabow?’”
21 Idoꞌ eveneꞌ ma angiseꞌinemukovoꞌ ve li heneni vaiꞌ di milisa Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ heneni neꞌmine monovo lamineꞌ engita vaiꞌ lo minamivo minavela nene aꞌmine heneni vela sotoꞌ ineꞌ suno nene sotoꞌ o-ngedeleseive.
21 Naatu Jesu ana tur yomaninamaim eo, “Imih itinin i ta’imon, sabuw iyab aurih sawar karam hiya tetototo God matanamaim i men sawar wairafih.”
22 Neꞌmine lo Izesuꞌ aza izipahala zuho tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Eveneꞌ okoꞌine losuvoꞌmi initekumukovoꞌ gili minaaꞌ avela nene luvoniꞌ neꞌmine initeꞌ nene sotoꞌ o-ngedaaꞌ neineꞌ nenako nemuꞌ nene naza ma tiꞌ lo nolo-lingimuve. Gaꞌnaliꞌmo helamo vetesi ha mineloningumuꞌ nosoꞌ niteꞌ nene nani nalonivo lii gopo gatine gilaaꞌ naniꞌ nene alamilo. Idoꞌ okodidokumuꞌ nene naniteꞌ ngolalonivo lii gopo gatine gilaaꞌ naniꞌ nesi nene mo alamilo.
22 Imaibo Jesu ana bai’ufununayah iuwih eo, “A yawas isan a tur ao’owen men kwaniyababan kwanao, ‘bay boro menamaim anab ana’aan,’ o biya isan kwanao, faifuw boro menamaim anab ana’us.
23 Vetesi minevoꞌ alevoꞌ ogo minaaꞌ neꞌmo nosoꞌ niteꞌ nene ivileꞌ ogosa initeꞌ naba neivo idoꞌ okode neꞌmosi nene okodeloꞌ initeꞌ nene ivileꞌ ogo initeꞌ naba neineꞌ nenaze. Nemuꞌ nene gopo gatine gilamilo.
23 Anayabin it etei taso’ob yawas i sawar gagamin men bay na’atube naatu biyat i sawar gagamin men ar faifuw na’atube.
24 Idoꞌ lingine namaliti monovo nemuꞌ nene gatine ma giliꞌnalo. Ingine naliza nosoꞌ niteꞌine nene ma zuhoꞌ igi dolizi di milaliza numuꞌine nesi nene ma nomivo ma dolizi milisaꞌmavo Oꞌmoso neꞌmo nene nosoꞌ niteꞌ ngemaaꞌ neive. Neꞌmine o-ngedaaꞌ neineꞌza lengiꞌ nete nama nene ngivileꞌ igi initeꞌ naba nizaniꞌ nenako Oꞌmosoꞌmo lengikumuꞌ nene ha gele minaaꞌ neive.
24 Baise kwanuw mamu awaw kwana’itih, i men me hikwair hitar, masaw hibo, naatu hifour hitab te’aa’umih en, na’atube men bay hai bar hiwowab imaim bay teya’aya’amih en, baise God akisin ebituwih! Imih kwa i God ana sawar gagamin men mamu na’atube!
25 Lengikutiꞌ ve zaholiꞌmo initeꞌ matakumuꞌ gopo gala ma gele do vo minelidiꞌmo eze mino molo ilineꞌve nene do haꞌna ilive. Mo ngelo ngomosi ma do haꞌna amoloseize. Nemuꞌ nene gopo gatine gilamilo.
25 Isan imih iti sawar isah kwana biyababan ana gewasin i boro abisa namatar? Kwanotanot nati kwana biyababanamaim boro kwamur tabo ayawas tafan hina yara’ah namanin kwanama? Men karam.
26 Idoꞌ lingine initeꞌ ngomo aꞌneꞌminesi nene ma amilizadoꞌ o neineꞌ nenako lingine initeꞌ linge ma nemuꞌ nene gopo gatine nanimuꞌ gilaaꞌ nave.
26 A yababan iti sawar gidigidih isah kwabiyababan men emamatar, aisim sawar gagamih isah kwabiyababan?
27 Guviseuꞌ guvovo initeꞌ nene dizi guvovo igaꞌ naniꞌ nemuꞌ nene ningi gililo. Ingine gono di okoꞌnidoꞌ initeꞌ nene ma ongoti ngilisaꞌmaniꞌza Oꞌmosoꞌmo do lamineꞌ o-ngedaaꞌ neive. Gozopoꞌ guvelesi ve Solomoniꞌ nene okoꞌnoloꞌ initeꞌ lamineꞌ goloso ngolaaꞌ ineꞌza naza ma lo-lengemelove. Aza ngolaaꞌ ineꞌ initeꞌ nene lamineꞌ minaniꞌza guvovo igaꞌ naaniꞌ initeꞌ nene mo ngivileꞌ isaꞌmaniꞌ ve.
27 “Kwanuw rarab bogay ebatabat kwa’itin, men masaw hitar tebob, o ar faifuw tesasakir en, baise a tur ao’owen aiwob orot Solomon ana bar bonamanamarinamaim ma’am ana veya ana faifuw eo’osen hai gewasih i men iti beran ana gewasin na’atube’emih en.
28 Idoꞌ aꞌmine guvovo initeꞌ nene initeꞌ lamineꞌ neꞌmine minamo gamene haꞌna minesaꞌmive. Idise ha minelineꞌza aizeꞌ nene gokoꞌ lavo evenelite olokuꞌ di gizilisave. Neꞌmino neineꞌza Oꞌmoso neꞌmo aꞌmine guvovo initeꞌ nene do lamineꞌ goloso ogaꞌ neive. Oꞌmoso neꞌmo haza initeꞌ aꞌneꞌmine nene ha do lamineꞌ o-ngedaaꞌ neineꞌ nenako lengiꞌ nene guvovo initeꞌ ngivileꞌ igi initeꞌ naba nizaniꞌ nenako okodidoꞌ initeꞌ nene ma lengemamilidoꞌ o neihe. Ha lengemelidoꞌ o neive. Nemuꞌ nene lingine amuzo mili Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ ilizanako gili eleꞌvoleꞌ amave.
28 Imih kwana’itin, God ar faifuw kutor fotan ius ana itinin gewasin maiyow boun ina’itin baise maras boro nakimow naha’obow nare hinab hinan wairaf wan hina yara’ah na’arah ni’en. Baise kwa i God ana sawar gagamin fai mar etei boro nakaifi ar faifuw nit kwana’osen, aisim a not ebikikimin!
29 Idoꞌ lingine nani nalonivo li naliza initekumuꞌ viseꞌ igi gopo gatine gili minamilo.
29 Imih men mar etei aa tom isan kwananot kwaniyababanamih.
30 Misubo mukikuꞌ aleve mukiꞌ nete nene nevoꞌmine manaꞌmine gaꞌine nene gilii aꞌmine initeꞌ nene visetoꞌ minaaꞌ nave. Neꞌmine igi minaaꞌ naniꞌza Okulumokuꞌ metibo neꞌmo nene aꞌmine aꞌmine initeꞌ nene dami haza ma minamilisave lo gele neive.
30 Anayabin Eteni Sabuw iti tafaram wanawanan tutufin etei iti sawar isah hinuwet tibiyababan, naatu kwa Tamat iti sawar etei isah kwakok kwabiyababan i so’ob.
31 Okodine losuvoꞌmi initekumuꞌ nene gopo gatine gilami asi Oꞌmosoꞌmo gizebo o-lengedelingumuꞌ ve li eiꞌ gele neidokovoꞌ di mili aꞌmine gizebo o-lengedelingumuꞌ nene viseꞌ igi minilo. Neꞌmine ilizaniꞌ nene aꞌmine initeꞌ nesi lehize-lengedo idoꞌ okodine losuvoꞌmi initeꞌ nesi nene ha lehize-lengedeleseive.
31 Baise wan i God ana aiwob kwananuwih kwanab dogoromaim nama, imaibo iti sawar isah kwanot kwabiyababan boro etei nit.
32 Lingine Oꞌmosoꞌmi zuho sipisipi ize mulise ngomo neꞌmine gili minave, lingine nene lengehelele izamivoo. Metibo neꞌmo eiꞌ gizebo o-lengedeli monovo lehize-lengedelesa gala gelaaꞌ neineꞌ nene laniteꞌ gele minosa gelaaꞌ neive.
32 Kwa i ayu au bobaituw na’atube imih men kwanabir, anayabin Tamat aiwob bait isan i ebiyasisir boro nit.
33 Lingine initeꞌ matatine nene eveneꞌ ma meni hizilisa ilizave nene ma ngimii aꞌmidotiꞌ moni dalizaniꞌ nene gohoꞌ aleve hize eleꞌ i-ngidi ngimilo. Neꞌmine ilizadiꞌmo henenitine nene Okulumokuko salani milalisave. Moni nehe initeꞌ ma nehe hanipausiuꞌ salani molaloneꞌ nene aꞌmine hanipausi nene hulupo elo hukavo doꞌmozeleseize. Okulumoꞌ nene hulupo elamilineꞌ hanipausitine neꞌmine minavosa henenitine aꞌminguꞌ salani milalizaniꞌ nene osuꞌ lamivo idoꞌ gumineloꞌ ve netesi aꞌmida vamavo idoꞌ nabaꞌ naba kolokolosi netesi nene di goloso amilisaze. Nemuꞌ henenitine nene Okulumokuko milalo.
33 Imih a sawar eretei sabuw kabay wairafih ku’uwih tetobon naatu o kabay kubai yababan wairafih kufaramih, saise a kaukut no maramaim inabaib boro men natakweb; a sawar etei maramaim inaya’ay boro men ta nakasiy, o boro men ta bainowan hinabain naatu boro men ta ganidor hina’aanimih en anababatun.
34 Idoꞌ henenitine Okulumokuko milalo noluvoniꞌ nene eveneliti lutine nene henenitine minida vo minaaꞌ neineꞌ nenako nemuꞌ ne noluve.
34 Anayabin o sawar menamaim kuya’aya a not tutufin etei boro imaim na’in.
35 Lingine nene oti lavolavotine di liki letitine nene gopodidoꞌ di izi giliꞌ li lamutine nene lo minivosa di nene igi minilo.
35 “Mar etei inabobuna a ar uwakamukamut inarab, a ramef inito’ab namarakaw o mata nuwinuwin inama, anayabin o men iso’ob boro abisa namatar.
36 Idoꞌ gizebo veꞌine veneꞌ huki mili-di nosoꞌ niteꞌ gize vataꞌ adoꞌ monosa ogo akaheloꞌ izelineꞌ liteꞌ lo siꞌze-deloningumuꞌ ve li ve ma ingine gizebo igi minaaꞌ naniꞌ neꞌmine igisa minilo.
36 Ana’itin akir wairafih hai orot ukwarin tabin ana hiyuwane matabir maiye nan isan hima hikakaif, hai orot ukwarin matabir na etawan rurukikitar ana veya mar ta’imon hinowar naatu etawan hibotawiy rur na’atube.
37 Idoꞌ gizebo veꞌine neꞌmo ogo ningivo okise ingami nizavo ningelive ingine nene ngolize iziliza akaloꞌ mini mili minilisave. Naza laminetoꞌ ma lo-lengemelove. Gizebo veꞌine neꞌmo ogo gonouꞌ lavolavo nene do liko lingine igi nosoꞌ niteꞌ nalo lo-ngedo asiꞌve nene nosoꞌ niteꞌ izeꞌ molo ngemeleseive.
37 Anababatun a tur ao’owen, akir wairafih iyab matah nuwinuwin hinama’am hai orot ukwarin namatabir nan na’i’itih ana veya, yasisir boro gagamin maiyow hinab! Anayabin i boro ana akir wairafih na’uwih hinamare naatu orot ukwarin boro bay semosemor ana faifuw na’us bay nasemor nitih hinama hinaa.
38 Gizebo veꞌine holukaꞌ ongo velepetoꞌ nehe goꞌ lalosa neivo nehe ogo ningivo gelekeleꞌ izipahala ingine ha gizebo igi nizavo ningelineꞌ nene ingine mo ngolize iziliza akaloꞌ nene mini mili minilisave.
38 Akirwairafih hina bobuna matah nuwinuwin hina ma’am hai orot ukwarin nan natit, o mar natot auman nan natit na’i’itih na’at, boro yasisir gagamin maiyow hinab!
39 Idoꞌ lingine mene giliꞌnalo. Gumineloꞌ veꞌmo bedineꞌ numuno neꞌmi meleho aza gumineloꞌ ve olihe amivosa alineꞌ gamenemuꞌ nene ma gele minidiniko numuꞌveloꞌ nene gizebo ogavo gumineloꞌ ve neꞌmo nene ma bedamidine.
39 Imih iti tur ao i naniyan kwanab naatu kwananot, orot bar matuwan bainowan mowan bainuwinamih enan ana veya nasoso’ob na’at, ana bar boro men nihamiy bainowan mowan nakwib narun nabainuwimih en.
40 Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza nene aloseive li gilamiliza gameneloꞌ alosuze. Nemuꞌ lingine nene aꞌmineꞌmine igi di nene igi minilo.
40 Imih itinin ta’imon i nati, kwa auman kwana bogewas mata nuwinuwin kwanama, anayabin Orot Natun boro men veya kwa kwanotanotamaim natitamih.”
41 Neꞌmine lo lavo Petoloꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Guvekasi ve, gaza gepeꞌ gamazi nolo-lemaneꞌ mene lelikumukovoꞌ nolo-lemabe idoꞌ eveneꞌ mukikumuꞌ nene nolane.
41 Peter eo, “Regah, iti oroubon kuo i aki isai, o sabuw eretei isah kuo?”
42 Neꞌmine lavo Guvelesi veꞌmo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gelekeleꞌ izipe peleseveꞌ izamaaꞌ ave otohato i minave mukikumuꞌ noluve. Idoꞌ Guvelesi veꞌmo gelekeleꞌ izipe ma do kegeso eleꞌmize molo neniꞌ gelekeleꞌ izipeꞌne mukitoꞌ nene gizebo o-ngedo ingine nosoꞌ niteꞌ naliza gameneloꞌ gameneloꞌ nene nosoꞌ niteꞌ ngemekaꞌ ngemekaꞌ ogo minelive lo eleꞌmize molavo gelekeleꞌ izipe aza peleseveꞌ izamaaꞌ ive otohato o minive nolineꞌ nene aza nadiꞌ oꞌmo vo minelidoꞌ o neive.
42 Regah iya’afut eo, “Anababatun a tur ao’owen Akir wairafin orot gewasin naatu ana not rerekabin, orot ukwarin nati akir wairafin boro nab akir wairafih afa isah ni’ukwarin naatu hai bay baitih isan boro ana veya’amaim nitih hinaa.
43 Aꞌmine do kegeso eleꞌmize molaniꞌ gelekeleꞌ izipe neꞌmo aꞌmine meleho imineꞌ gono nene dovo dovoꞌ ogo neivo Guvelesi ve ogo hetelo ningelineꞌ neꞌmo gelekeleꞌ izipe eze nene lamineꞌ ilineꞌ akaloꞌ mine molo mineleseive.
43 Anayabin orot ukwarin matabir nan nati akir wairafin bowabow gewasin maiyow bowabow itin, imih iyasisir ana akir wairafin bai yara’ah bowabow gagamin na’in itin!
44 Nemuꞌ nene naza laminetoꞌ ma lo-lengemeloze. Guvelesi ve aza ogo aꞌmine gelekeleꞌ izipe nene monovolo ningo initeꞌne mukitoꞌ nene gizebo o-nedelive lo lo-emavo gizebo o-deleseive.
44 Ana bar wanawanan sawar tutufin etei i akisin i’ukwarin kaif.
45 Neꞌmine ilineꞌza aꞌmine gono imive gelekeleꞌ izipe neꞌmo nene neniꞌ gizebo veꞌne ma nene mo liteꞌ lo amiko nomino gamene alingeta alihe lo gala gelo eze gizebo o-ngedo minineꞌ veneꞌ vemohoꞌ nene ngebeledoꞌ ngebeledoꞌ ogo mino nosoꞌ niteꞌ haza gidini no mino idoꞌ noso no sipaki ogo minaaꞌ noilinguꞌ nene
45 Baise akir wairafin na’at nao, ‘Orot ukwarin bisaise enan, no’om boro ma hamen hamen erurubirabir, imih ayu boro au kokomaim anasinaf.’ Naatu namisir bowabow sabuw, oro’orot baibin nabow narouw kwanekwan ni’a’afiyih, naatu ana kokomaim naa natom kwanekwan nikoko’aw nanan ana veya.
46 aꞌmine gelekeleꞌ izipe aza gizebo veꞌne nene ne gameneloꞌ aloseive lo gelamo ngelo amoloseive lo gelo minelineꞌ gameneuꞌ nene gizebo veꞌve ogo hetelo ezemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ isaꞌmave o-ngedaaꞌ idiꞌmine ogo belo do goloso gehepeve o-deleseive.
46 Imaibo Orot ukwarin boro nan natit, veya men nati akir wairafin so’ob ma ekakaifimaim boro nanamih, naatu na isan ana veya boro baimatnuwina’e nama’am nan natit. Naatu orot ukwarin nan natitit ana veya nati akir wairafin boro nab nabeyah natarsisib nisaroun baifanasairayah hai efanamaim bairi hinama.”
47 Idoꞌ gelekeleꞌ izipe maliꞌmo eiꞌ ilineꞌ initekumuꞌ guvelesi veꞌmo lulouꞌ gele minineꞌ nene ningo gele mino do vaꞌvaꞌ ogo aꞌmine luloloꞌ eꞌmetamilineꞌ nene guvelesi veꞌmo do goloso ogosa beleleseive.
47 “Akir wairafin ana orot ukwarin abisa sinafumih kokok i so’ob baise men saife taiyuwin yabuna ana orot ukwarin abisa kok eo’omaim sisinaf, nati orot boro hinawabir biyababan gagamin na’in nab.
48 Neꞌmine oloseineꞌza gelekeleꞌ izipe gohi maliꞌmo eiꞌ ilineꞌ initekumuꞌ guvelesi veꞌmo lulouꞌ gele neineꞌ nemuꞌ ningo gelamo gavoso belelineꞌ votigileloꞌ ogo monovo goloso dalineꞌ nene guvelesi veꞌmo mo belelineꞌza nabosa belamoloseive. Oꞌmosoꞌmo vauve elo hize eleꞌ o-ngedaaꞌ neive mukiꞌ nene ingine o-ngiduvoniꞌ votigileloꞌ di mili vauve ili neniꞌ gono nene hize eleꞌ ilizave lo gelo mineleseive. Ee, Oꞌmosoꞌmo gizebo i-nidilizave lo initeꞌ vaiꞌ ngemaaꞌ neivemuꞌ nene aꞌmine ngimineꞌ initetoꞌ golo hizi initeꞌ vaiꞌ goloso di-nidilizave lo amuzo molo gele minosa aꞌminemuꞌ gizebo ogo minaaꞌ neive.
48 Baise akir wairafin ana orot ukwarin abisa sinafumih kokok i men so’ob, naatu isisinaf kwanekwan biyababan enunuwih boro au hamenamo hinawabir biyan nababan. Sabuw iyab sawar gagamin na’in tebaib, i na’atube sawar gagamin na’in boro wan hinay maiye. Orot yait gagamin anababatun tibitin i auman boro gagamin anababatun isan hinafefeyan nitih maiye.
49 Naza me misubouko lemo uvoniꞌ nene eveneꞌ engikuꞌ oloꞌ enge viteꞌ olosa uvoniꞌ ve. Agae, aꞌmine oloꞌ nene idisesi mene lo miniliko lo amuzo molo nogiluve.
49 “Ayu i wairaf abai iti tafaram afuninamih ana atit, au kok gagamin na’in i mi’itube iti tafaram marasika tabusuruf ta’arah.
50 Naza mulumo alumo niteꞌ gihi-nidikevo aꞌmineꞌmi lulouꞌ ma mineloniꞌ o neive. Nemuꞌ nene luꞌneuꞌ geni naba nonibilive. Aꞌmine luꞌneuꞌ geni nonibilineꞌ osuꞌ lo-nedelineꞌ nene aꞌmine mulumo alumo initeꞌ gihi-nidilizaniꞌ nene gehe pelekuvosa nene osuꞌ loloseive.
50 Ayu i bapataito fokarin maiyow nou’umaim ema’am boro wanawanan ana run anab, imih boun dogorou wanawanan i yababan awan karatan ama anotanot anan yomanin anisawar imaibo nuhunafot!
51 Lingine naza lemo uvoniꞌ nemuꞌ nene misubo mukikuꞌ lovo mukiꞌ nene osuꞌ lavo eveneꞌ mukiꞌ nene honguvoꞌ li minilisave li gili nizahe. Oꞌove. Naza lemo uvoniꞌ neꞌmo nene eveneꞌ hizi hoꞌli minilisave losa nolo-lingimuve.
51 Kwa kwanotanot ayu i tufuw abai tafaramamaim ana? En, a tur ao’owen, ayu i men tufuw abai anamih, baise kauseb abai ana.
52 Neꞌmine noluvoniꞌ nene adoꞌ idise melotiꞌ nene eveneꞌ numuno hamokuꞌ ingaaꞌ aniꞌ aleve faef neꞌmine minilizangutiꞌ linge ma nenita giꞌmizikevo ma nene giꞌmizamavo hoꞌli mini setaꞌ netise setohamo nene biluvaꞌ i-ngidasivo setohamo nete setaꞌ nene biluvaꞌ i-ngidavo minilisave.
52 Mar iti boun orot aawan natunatunawat nah etei five boro hinakusib tounu rounane hinabat rou’ab rounane hinabat taiyuwih hinakusib hinigamigam.
53 Hizi hoꞌli minilizaniꞌ nene meleholiꞌmo gipele biluvaꞌ o-divo gipeleꞌmo melehine biluvaꞌ o-divo idoꞌ izelehoꞌmo aluvo biluvaꞌ o-divo aluvoꞌmo izelehine biluvaꞌ o-divo idoꞌ avoloholiꞌmo onohulo biluvaꞌ o-divo onohuloꞌmo avolohine biluvaꞌ o-divo minilisave.
53 Kek tamah hairi boro taiyuwih hinakusib hinagam. Babitai hinah hairi boro hinakusib hinagam na’atube babine rawan babin hairi boro hinakusib hinagam.”
54 Neꞌmine lo lo-ngemo di geseꞌ aniꞌ aleve nene gohi tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine Isilaeleꞌ misubouꞌ mene hoꞌ lemaaꞌ idatiꞌ limuso nene ma navo ningi tiꞌ li laaꞌ nave: Goline mo izeleseive li laaꞌ nave. Neꞌmine likevo goline nene lingine ladoꞌ laminetoꞌ mo izaaꞌ neive.
54 Jesu sabuw isah iban eo maiye, “Veya ra’iyinane sakuk nayen nabi’afar badowan kwana’i’itin ana maramaim, kwa boro mar ta’imon kwanao, ‘boun boro toun nayar’, naatu toun eyarayar.
55 Idoꞌ hepeꞌ emalatiꞌ naba elo oduvo aniꞌ nene lingine tiꞌ li laaꞌ nave: Hoꞌ naba goloso loloseive laaꞌ nave. Neꞌmine likevosa lingine mo ladoꞌ hoꞌ naba goloso laaꞌ neive.
55 Naatu gurufune gagub nayen narab kwananowar kwa boro kwanao, Veya boro nararan, naatu veya erararan.
56 Soza sunolavoꞌ monave lingine mene Okulumotasi misubolasi ningisa neꞌmine initeꞌ sotoꞌ oloseive li izeꞌ mili ningi gilaaꞌ naniꞌza lingine idise mene ogo molo nouvoniꞌ nemuꞌ nene nanimuꞌ izeꞌ mili gilisaꞌmave.
56 Wanawanan rerekabih! Me kamar hai sawar naatu gagub wanawanan hai sawar abisa temamatar i kwa’itah kwa’inanen kwaso’ob kwa’o. Baise aisim sawar abisa iti boun temamatar hai yabih men kwaso’ob?
57 Idoꞌ lengiꞌ igi mili ilizadoꞌ lisiheꞌ o minelineꞌ monovo nene langisetine di kegesi ningaaꞌ ilizanako nanimuꞌ ningisaꞌmave.
57 Aisim sawar abisa gewasin sinaf isan men taiyuw kwabibabatiyi?
58 Ve maliꞌmo goniꞌ o-gedelesa geleꞌmize do zasila novivo ma nene mo zasila geleꞌmizo vavo zasi neꞌmo pilisi veti aꞌninguꞌ molavo huli galapusoloꞌ i-gidikelizaze. Akaloꞌ olihe nivi ma nene aꞌmine goniꞌ o-gedelesa ive nene amuzo molo mulunouꞌ do hongu lo-dezo.
58 Sabuw baibatiyih isan hinabuwi kwanan inasinaftobon airi kwanayabuna kwanitounuw, imaibo kwananan baibatiyenamaim kwanatit. Baise o men inasisinaf na’at, i boro nabuw narab natain kwekwetar kwanan baibabatiyenayan orot nanamaim kwanatit naatu i boro nabuw furisiman nitih hinabuwi dibur hina yariyi.
59 Naza laminetoꞌ ma lo-gemeloze. Gaza zogo emo mulunouꞌ do hongu lo-damanivo galapusoloꞌ huli-gidilizaniꞌ nene gaza aꞌminguꞌ mino lihimeka apasekaꞌ apasekaꞌ ogo mino meni hize osuꞌ gehepeve losavoꞌ nene osuꞌ losa volosange. Zogo emezo.
59 A tur ao’owen, o boro dibur bar imaim inama agim hio na’atube inibaiyan imaibo boro dibur barene hinabotaiti inatit.”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 12, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.