Lucas 11

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Gamene ma Izesuꞌ aza ebeꞌ maloꞌ Oꞌmosola lo minineꞌ nene osuꞌ lavo izipahala zuhoutiꞌ maliꞌmo Izesuꞌni tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza nene monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ Oꞌmosola laakumuꞌ izipahala zuho apize ngimineꞌ maꞌmino leze apize lemevo.
1 Um dia Jesus estava orando num certo lugar. Quando acabou de orar, um dos seus discípulos pediu: — Senhor, nos ensine a orar, como João ensinou os discípulos dele.
2 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosola nili ma neꞌminisa lilo:
2 Jesus respondeu:
3 Idoꞌ naloneꞌ nosoꞌ nitete nene gamene gamene lemezo.
3 Dá-nos cada dia o alimento
4 Idoꞌ lihime di-lidave mukiliti lihimeꞌine nene
4 Perdoa os nossos pecados,
5 — ausente —
5 Então Jesus disse aos seus discípulos:
6 — ausente —
6 É que um amigo meu acaba de chegar de viagem, e eu não tenho nada para lhe oferecer.”
7 Neꞌmine loloseineꞌza zogo ve ongo minelineꞌ neꞌmo nene numuno luloukotiꞌ nene tiꞌ lo ha lilidoꞌ o neihe: Idise akahe tile neivo veneꞌ izipahaꞌne zuhosi ongo noninguꞌ nene goseleka lo-ledamozo. Naza oto initeꞌ ma ngelo gemamolosuve lilihe.
7 — E imaginem que o amigo responda lá de dentro: “Não me amole! A porta já está trancada, e eu e os meus filhos estamos deitados. Não posso me levantar para lhe dar os pães.”
8 Oꞌove. Neꞌmine lamoloseive. Asi aꞌmine ongo minive nene zogo ve nolinekisi nene initeꞌ ma emelesa gelamo ongo minelineꞌza ongalosa nouninguꞌ mene lihiteheka lo minalive lo oto aꞌmine viseꞌ ineꞌ initeꞌ nene ha do emeleseive.
8 Jesus disse:
9 — ausente —
9 Por isso eu digo: peçam e vocês receberão; procurem e vocês acharão; batam, e a porta será aberta para vocês.
10 — ausente —
10 Porque todos aqueles que pedem recebem; aqueles que procuram acham; e a porta será aberta para quem bate.
11 Idoꞌ lengikutiꞌ gipeleꞌmo alahakumuꞌ ma lilineꞌ nene meleho zaholike alahaꞌ ma do emamo sataꞌ ma do emeline.
11 Por acaso algum de vocês será capaz de dar uma cobra ao seu filho, quando ele pede um peixe?
12 Idoꞌ okoloho mulomuꞌ lilineꞌ nene gaza ongovusoꞌ belelineꞌ initeꞌ sataꞌ gazehe nevoꞌmine emelibe.
12 Ou, se o filho pedir um ovo, vai lhe dar um escorpião?
13 Lingine nevo ha eveneꞌ golososi nilizaha izipahatine zuho nene ha gizebo lamineꞌ i-ngidi initeꞌ lamineꞌ nene ha ngimaaꞌ nave. Nemuꞌ nene linginesi lingivileꞌ ogo lamineꞌ minive Okulumokuꞌ metibo neꞌmo nene eveneꞌ ingine vokuꞌ li ezela laaꞌ nave nene Sikalahuꞌve lehize-lengedamilihe. Oꞌove. Mo atoliꞌmine ogo lehize-lengedeleseive.
13 Vocês, mesmo sendo maus, sabem dar coisas boas aos seus filhos. Quanto mais o Pai, que está no céu, dará o Espírito Santo aos que lhe pedirem!
14 Sikalahuꞌ golosoliꞌmo ve maliꞌmi lulouꞌ mino vele hize langoloꞌ ogavo gamazi lamiveꞌmi luloutiꞌ nene gamene ma Izesuꞌ aza sikalahuꞌ goloso imisele hulavo aꞌmine ve aza gamazi apiꞌ ogo laaꞌ ineꞌ. Neꞌmine ogavo eveneꞌ nene voꞌine goloso vineꞌza
14 Jesus estava expulsando de certo homem um demônio que não o deixava falar. Quando o demônio saiu, o homem começou a falar. A multidão ficou admirada,
15 linge ma nete tiꞌ li laniꞌ: Ve mene sikalahuꞌ goloso ngimiselo do nohulineꞌ nene sikalahuꞌ golosoliti guveꞌinesi ve Belezebulodatiꞌ nene amuzo do minosa neꞌmine neive li laniꞌ.
15 mas alguns disseram: — É
16 Idoꞌ linge ma nete emenguꞌ mili tiꞌ li laniꞌ: Okulumokuꞌ minive aza geikisi nolineꞌ nene amuzo gemavo atoliꞌmine suno ma do sotoꞌ oganivo ningelone li laniꞌ.
16 Outros, querendo conseguir alguma prova contra Jesus, pediam que ele fizesse um milagre para mostrar que o seu poder vinha de Deus.
17 Neꞌmine laniꞌza Izesuꞌ aza luꞌninguꞌ gamazi gili minaniꞌ nene ningo nogelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Misubo mauꞌ minilizaniꞌ aleve ingine nene hizi hoꞌli mini lovo hizilizaniꞌ nene mo eveneꞌ simeꞌ nikevo ebeꞌ nene gaꞌmeꞌ pizeleseive. Idoꞌ vani hamoliꞌmi izipahalalite hizi hoꞌli mini lovo hizilizaniꞌ nene ingine mo hutileꞌ ilisave.
17 Mas Jesus, conhecendo os pensamentos deles, disse:
18 Idoꞌ aꞌmineꞌmine ogo neze nene Belezebulodatiꞌ amuzo do sikalahuꞌ goloso nene ngimiselo do nohulive laaꞌ naniꞌ nene Satani aza eze zuhosi hoꞌli ato atoꞌ minadiniko aꞌmine zuho nene ngeli eleꞌvoleꞌ igi minadibe. Oꞌove. Mo limi ingi vi gopoꞌ napaꞌ adine.
18 Se o reino de Satanás tem grupos que lutam entre si, como continuará a existir? Vocês dizem que é Belzebu que me dá poder para expulsar demônios.
19 Idoꞌ nenikumuꞌ nene Belezebulodatiꞌ amuzo dosa sikalahuꞌ goloso nene ngimiselo do nohulive nilahe. Idoꞌ lengiꞌ zuholite sikalahuꞌ goloso ngimiseli hulaaꞌ aniꞌ ma nene amuzo zahidatiꞌ disa neve. Lingine engikumuꞌ nene Belezebulodatiꞌ amuzo disa sikalahuꞌ goloso nene ngimiseli nihulave li ma li-ngidadiniko lengiꞌ nene mo di gonitoꞌ i-lingidadine. Oꞌove. Ingine Belezebulodatiꞌ amuzo damaaꞌ aniꞌ neꞌmino nazasi ezelatiꞌ damo Oꞌmosolatikovoꞌ amuzo daaꞌ nouve.
19 Mas, se é assim, quem dá aos seguidores de vocês o poder para expulsar demônios? Assim, os seus próprios seguidores provam que vocês estão completamente enganados.
20 Idoꞌ sikalahuꞌ goloso ngimisele hulaaꞌ nouvoniꞌ nene Oꞌmosoꞌmi amuzodunuꞌ neꞌmine ogaꞌ nooloniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo eveneꞌveloꞌ gizebo ogaꞌ amuzoꞌve nene lengita mo do sotoꞌ ogo nolengelebizive.
20 Na verdade é pelo poder de Deus que eu expulso demônios, e isso prova que o
21 Idoꞌ amuzo malehe ve maliꞌmo gimise elese ogo mino numuꞌveloꞌ gizebo ogo minelineꞌ nene initeꞌ mataꞌve mukiꞌ nene lamineꞌ ha mineleseive.
21 — Quando um homem forte e bem-armado guarda a sua própria casa, tudo o que ele tem está seguro.
22 Ha mineleseineꞌza eze nene ivileꞌ ogo amuzo ve ma minelineꞌ neꞌmo ogo lovo o emo ivileꞌ ilineꞌ nene aza gimise elese mene do nouvoniꞌ neꞌmo nene nivileꞌ amilisave lo gele eleꞌvoleꞌ ineꞌza ivileꞌ ogo aꞌmine gimise elese ipeꞌ ogo do hulo initeꞌve nene izeꞌ molo ngemeleseive. Aꞌmineꞌmine ogo naza Satani ivileꞌ okuve.
22 Mas, quando um homem mais forte o ataca e vence, leva todas as armas em que o outro confiava e reparte tudo o que tomou dele.
23 Idoꞌ ve ma ingine nenita giꞌmizi minamave nene neniꞌ lovo i nimaaꞌ ave nene nizave. Idoꞌ ve ma ingine nenikisi makaꞌ mino eveneꞌ do nenita amunive nene eveneꞌ ngimiseli di hutileꞌ i huli-ngidaaꞌ nave.
23 — Quem não é a meu favor é contra mim; e quem não me ajuda a ajuntar está espalhando.
24 Sikalahuꞌ goloso maliꞌmo ve maliꞌmi lulouꞌ miningutiꞌ hulo-do vilineꞌ nene mine gelo minelineꞌ ebekumuꞌ nene ebeꞌ gokota visetoꞌ voloseive. Vo viseꞌ ilineꞌza ma ningamilineꞌ nene tiꞌ lo loloseive: Naza ganaꞌ hulo uvoniꞌ numuꞌne mala tineꞌ molo volove.
24 Jesus continuou:
25 Neꞌmine lo tineꞌ molo ogo ningelineꞌ nene pipiaꞌ gisi di lisiheꞌ ikeniꞌ neiha eveneꞌ nizamaniꞌ neivo ningeleseive.
25 Aí volta e encontra a casa varrida e arrumada.
26 Ningo gohi vo sikalahuꞌ goloso seveni eze ivileꞌ igi goloso naba gehepeve minaniꞌ nene ngeleꞌmizo ogavo aꞌminguꞌ dizi aꞌmine veꞌmi lulouꞌ nene ingine numuꞌine loloꞌ ogavo minilizaniꞌ nene gomuꞌ aꞌmine ve minaaꞌ ineꞌ nesi ivileꞌ ogosa goloso nabaloꞌ mine molo mineleseive.
26 Depois sai e vai buscar outros sete espíritos piores ainda, e todos ficam morando ali. Assim a situação daquela pessoa fica pior do que antes.
27 Tiꞌ lo nolivo eveneꞌ di geseꞌ aniꞌ muliseutiꞌ veneꞌ ma minidiꞌmo vise lo Izesuꞌni tiꞌ lo lo-imineꞌ ve: Geiꞌ nene gedosa amineꞌve gimineꞌ veneꞌ nene Oꞌmosoꞌmo noꞌnohoꞌ ize-do do lamineꞌ o-de neineꞌ ma neive.
27 Quando Jesus acabou de dizer isso, uma mulher que estava no meio da multidão gritou para ele: — Como é feliz a mulher que pôs o senhor no mundo e o amamentou!
28 Neꞌmine lineꞌza Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Ne neiha asi Oꞌmosoꞌmi gamazi gili aꞌmidoꞌ eꞌmetaaꞌ nave nene Oꞌmosoꞌmo noꞌnohoꞌ ize-ngedo do lamineꞌ o-ngede neineꞌ ma neive loloneꞌ nene lamineꞌ o neive.
28 Mas Jesus respondeu:
29 Neꞌmine lo-ngemo neivo eveneꞌ ikaꞌ ikaꞌ igi vaiꞌ nilavo Izesuꞌ aza apiꞌ ogo tiꞌ lo lo-ngemeꞌmo vineꞌ: Mene gameneloꞌ mine do nouvoda ningi nizave lingine nene eveneꞌ golosovoꞌ minii nenikumuꞌ atoliꞌmine initeꞌ do sotoꞌ ogo Oꞌmosoꞌmo amuzo nimineꞌ nene lengelebizelongumuꞌ nilaniꞌza ma lengelebizamuvo Oꞌmosoꞌmo gozopoꞌ eze veletiꞌ gamazi lo sotoꞌ ogaꞌ ive Zonada atoꞌ suno do sotoꞌ ogo amuzoꞌve ngelebizineꞌ maꞌminevoꞌ ma nenita sotoꞌ ogavo neve ningilisave.
29 Quando a multidão se ajuntou em volta de Jesus, ele começou a falar e disse o seguinte:
30 Aꞌmine ningilizaniꞌ initeꞌ nene Zonada atoꞌ suno sotoꞌ ogavo Nineve alevete ninganiꞌ neꞌmino idise mene nizaniꞌ aleve lengitasi nene Oꞌmosolatiꞌ ve gihile nenita nene initeꞌ ma sotoꞌ ogavo ningilisave.
30 Assim como o
31 Idoꞌ guvelesi veneꞌ naba aza emala misubo monovo liginela gizebo o minineꞌ misubo Seba nene hulo avotemoti guveꞌinesi ve naba Solomoniꞌ laaꞌ ineꞌ gamazi lamineꞌ nene gelelesa aka haꞌna haꞌna goloso aniꞌza neniꞌ nene Solomoniꞌni ivileꞌ ogo mino mela lengiꞌ vovotinguꞌ sotoꞌ ogo mino gamazi lamineꞌ noluvoniꞌ nene lingine gilisaꞌmave. Nemuꞌ nene gamene nabala aꞌmine guvelesi veneꞌ naba neꞌmo nene oto lihimetine lo sotoꞌ ogo goniꞌ o-lengedeleseive.
31 No Dia do Juízo a rainha de Sabá vai se levantar e acusar vocês, pois ela veio de muito longe para ouvir os sábios ensinamentos de Salomão. E eu afirmo que o que está aqui é mais importante do que Salomão.
32 Idoꞌ Nineve aleve ingine Zonaꞌ monoꞌ gamazi lo-ngimineꞌ nene gilii luꞌine di velepeꞌ izaniꞌza lingine giliꞌnalo. Naza Zonaꞌni ivileꞌ ogo minuve mene ogo lengiꞌ vovotinguꞌ mino gamazi lo-lingimuvodoꞌ nene gilii lutine di velepeꞌ izamanako gamene nabala nene Nineve aleve nete oti lengiꞌ lihimetine li sotoꞌ i-lingidi gonitoꞌ lengeleꞌmizi milalisave.
32 No Dia do Juízo o povo de Nínive vai se levantar e acusar vocês porque, quando ouviram a mensagem de Jonas, eles se arrependeram dos seus pecados. E eu afirmo que o que está aqui é mais importante do que Jonas.
33 Ve ma lamu viteꞌ igisa galese lulouꞌ nehe idoꞌ somo lulouꞌ nehe nene ma haleki milamilisave. Asi eveneꞌ numunguꞌ dizilizave hize labanaꞌ ele-ngedelingumuꞌ nene sotoꞌ lamu molaaꞌ holomoloꞌ milalisave.
33 Jesus continuou:
34 Eveneꞌ voloneꞌ akate nene vete neꞌmo oloꞌ liviꞌ neꞌmino mino do sotoꞌ o-ledaaꞌ neive. Idoꞌ lukaliꞌmi vele lamineꞌ ha minelineꞌ nene Oꞌmosoꞌmo okonga luka mukiꞌ nene hize labanaꞌ ele-gedeleseive. Idoꞌ lukaliꞌmi veleꞌve goloso o nolineꞌ neꞌmo nene okonga lukauꞌ litiꞌmusovoꞌ ize vaiꞌ lo mineleseive.
34 Os olhos são como uma luz para o corpo: quando os olhos de você são bons, todo o seu corpo fica cheio de luz. Porém, se os seus olhos forem maus, o seu corpo ficará cheio de escuridão.
35 Ve ma gaza lukauꞌ nene labanaꞌ neivo nouhe lo gelo nanivo lukauꞌ litiꞌmuso ize mininekisi minalinge. Eheꞌ ogo minezo.
35 Portanto, tenha cuidado para que a luz que está em você não seja escuridão.
36 Idoꞌ geiꞌ okonga lukauꞌ nene litiꞌmuso ngomosiꞌ minamo labanaliꞌmo vaiꞌ lo minelineꞌ nene lamu hize labanaꞌ goloso ele neineꞌ gelavo luka okonga mukikuꞌ nene labanaꞌ goloso elo mineleseive.
36 Pois, se o seu corpo estiver completamente luminoso, e nenhuma parte estiver escura, então ele ficará todo cheio de luz como acontece quando você é iluminado pelo brilho de uma lamparina.
37 Idoꞌ Izesuꞌ aza gamazi lo-ngemo minineꞌ nene osuꞌ nolivo Halisaioꞌ ve maliꞌmo nosoꞌ nitekumuꞌ elese molo imineꞌ. Neꞌmine ogavo Izesuꞌ aza numunguꞌ dizo nosoꞌ niteꞌ nalosa nosoꞌ niteꞌ naaꞌ holomoloꞌ minineꞌ.
37 Quando Jesus acabou de falar, um fariseu o convidou para jantar na casa dele. Jesus foi e sentou-se à mesa.
38 Neꞌmine ogo nosoꞌ niteꞌ no neivo Halisaioꞌ ve aza ningineꞌ nene Izesuꞌ aza Zuda ve engiꞌ monovoloꞌ eꞌmeto ana gomuꞌ nosoꞌ ize hulamo nosoꞌ niteꞌ nonavo ningo gopo gala gilineꞌ.
38 O fariseu ficou admirado quando viu que Jesus não tinha se lavado antes de comer.
39 Neꞌmine neivo Guvelesi veꞌmo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza gelezo. Halisaioꞌ ve lingine nene kapu idoꞌ lapese naba heta eveneꞌ ningilizadavoꞌ nosoꞌ izaaꞌ naniꞌ neꞌminisa nene nizaniꞌza lutinguko nene gumine damineloꞌ monovo idoꞌ monovo goloso nene vaiꞌ lo neive.
39 Então o Senhor disse a ele:
40 Lingine mo negi nizave. Oꞌmoso neꞌmo initeꞌ okoꞌno heta loloꞌ ogosa lulouko nesi nene aꞌmineꞌmine ogosa loloꞌ o neineꞌ nemuꞌ nene gilamahe.
40 Seus tolos! Quem fez o lado de fora não é o mesmo que fez o lado de dentro?
41 Idoꞌ lutinemuꞌ nene lo-lengemelove. Lingine eveneꞌ ma ngeleꞌmizi lamineꞌ ilisa initeꞌ ma ngimaaꞌ ilizaniꞌ neꞌmo lutinguꞌ goloso minineꞌ ma nene do lamineꞌ ogavo lisiheꞌ lamineꞌ minilisave.
41 Portanto, deem aos pobres o que está dentro dos seus copos e pratos, e assim tudo ficará limpo para vocês.
42 Neꞌmine ilisaniꞌza lingine Halisaioꞌ ve nene ehetineꞌ neve. Lingine Moseꞌ louꞌ gamaziloꞌ ma gili dii minguꞌ initeꞌ ngomo ngomo nosoꞌ niteꞌ do laniteꞌ ogaꞌ ineꞌ initeꞌ nevoꞌmingutiꞌ linge ngomo nene izeꞌ mili Oꞌmoso imaaꞌ naha louꞌ gamazi ma adoꞌ eveneꞌ nene monovo lisihekovoꞌ i-ngidilo idoꞌ lutine Oꞌmoso imilo lo neineꞌ ma nene gili hulaaꞌ naniꞌ nene Moseꞌ louꞌ gamaziloꞌ eꞌmeti minguꞌ initeꞌ ngomo ngomo Oꞌmoso imaaꞌ naniꞌ neꞌmini ha gili dalizanako gili disaꞌmave.
42 — Ai de vocês, fariseus! Pois dão para Deus a décima parte até mesmo da hortelã, da arruda e de todas as verduras, mas não são justos com os outros e não amam a Deus. E são exatamente essas coisas que vocês devem fazer sem deixar de lado as outras.
43 Idoꞌ Halisaioꞌ ve lingine monoꞌ numunguꞌ numunguꞌ eveneꞌ nabalitevoꞌ minaaꞌ aniꞌ holomolokovoꞌ minilisa gilaaꞌ naniꞌ nemukisi idoꞌ maketiloꞌ eveneꞌ muliseuꞌ siza li-lidilizave lii gilaaꞌ naniꞌ nemukisi nene ehetineꞌ neve.
43 — Ai de vocês, fariseus! Pois gostam demais dos lugares de honra nas
44 Lingine gonoso galese sotoꞌ igi minami haleki nizavo eveneꞌ gopo aꞌmidoꞌ lisi moni goloso igaꞌ naniꞌ neꞌmine gonoso galese gili minaniꞌ nemuꞌ nene agae, ehetineꞌ neve.
44 — Ai de vocês! Pois são como sepulturas que não se veem, sepulturas que as pessoas pisam sem perceber.
45 Izesuꞌ neꞌmine lavo louꞌ gamazi apize ngemaaꞌ ive maliꞌmo Izesuꞌni tiꞌ lo lo-imineꞌ: Tisazo, gaza neꞌmine nolaineꞌ nene lelikisi nolelemaineꞌ gelave.
45 Então um mestre da Lei disse a Jesus: — Mestre, falando assim, o senhor está nos ofendendo também.
46 Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Louꞌ gamaziloꞌ sukulu naba li monikeve lingine louꞌ gamazi ngomoꞌ nabaꞌ di nubuho igi eveneꞌ gili dalizave li geniꞌvesi louꞌ gamazi vaiꞌ nene gataꞌnidoꞌ gihi-ngidaaꞌ nave. Gihi-ngidaaꞌ naniꞌza aꞌmine geniꞌvesi louꞌ gamaziutiꞌ louꞌ hamoꞌ ma ngomo lasolo neꞌminesi langisetine ma gihisaꞌmaniꞌ nenako nemuꞌ nene agae, ehetineꞌ neve.
46 Jesus respondeu:
47 Idoꞌ gozopoꞌ polohete minave nene avotingelite ngibili hilaaꞌ aniꞌ ve. Neꞌmine adoꞌ nene lingine imineꞌ mili aꞌmine poloheteliti gonoso galeseloꞌ nene gono di di lamineꞌ igaꞌ naniꞌ nemuꞌ nene ehetineꞌ neve.
47 Ai de vocês! Pois fazem túmulos bonitos para os
48 Ee, avotingelite polohete ngibilikevo hilaveti gonoso galeseꞌnidoꞌ nene lingine gono di di lamineꞌ igaꞌ naniꞌ neꞌmo avotingelite igi mili igaꞌ adoꞌ nene hize eleꞌ i-ngidaaꞌ naniꞌ monovo nene di sotoꞌ ikeve.
48 Com isso vocês mostram que concordam com o que os seus antepassados fizeram, pois eles mataram os profetas, e vocês fazem túmulos para eles.
49 Nemuꞌ nene gele vevesaaꞌ ive Oꞌmoso neꞌmo tiꞌ lo lave: Polohetesi idoꞌ aposolokisi ngimiselekuvo engita vi gono nidavo linge ma nene ngibili hili idoꞌ ma nene goboni malaꞌ malaꞌ i-ngidilisave.
49 Por isso a Sabedoria de Deus disse: “Mandarei para eles profetas e mensageiros, e eles matarão alguns e perseguirão outros.”
50 Neꞌmine ilizaniꞌ neꞌmi lihime nene gamene galaꞌmuda vomine Oꞌmosoꞌmo misubo do sotoꞌ idatiꞌ polohete ngibiliꞌmi igi mini idisesi ngibiliꞌmi vi nizaniꞌ lihime nene lengiꞌ idise mene gameneloꞌ nizaniꞌ aleve neti okodida dizeleseive.
50 Por causa disso esta gente de hoje será castigada pela morte de todos os profetas assassinados desde a criação do mundo,
51 Ee, naza laminetoꞌ nolo-lingimuve. Abeliꞌni uvolohoꞌmo bele hilidotiꞌ nene polohete neꞌmine ve mukiꞌ ngibili hiliꞌmi dizi Zakaliaꞌni Oꞌmoso lehizi-daniꞌ initeꞌ olokuꞌ gizaaꞌ aniꞌ holomosi idoꞌ monoꞌ numuno naba nesi olusoꞌ neivo bili hiladoꞌ ivo ngibili hilaniꞌ neti lihimeꞌine nene idise mene gameneloꞌ nizaniꞌ aleve neti okodida dizeleseive.
51 começando pela morte de Abel até a morte de Zacarias, que foi assassinado entre o altar e o
52 Idoꞌ louꞌ gamaziloꞌ sukulu naba li monikeve lingine nene monoꞌ monovo gele ngoloꞌ laaꞌ amuzo nene di minilizanako mo hulikeve. Ee, langisetine nene monoꞌ monovo gili ngoloꞌ lami eveneꞌ ma monoꞌ gili ngoloꞌ lilisa ave nene akaꞌine hizi tili-ngidaaꞌ nave.
52 — Ai de vocês, mestres da Lei! Pois guardam a chave que abre a porta da casa da Sabedoria. E assim nem vocês mesmos entram, nem deixam os outros entrarem.
53 — ausente —
53 Quando Jesus saiu dali, os mestres da Lei e os fariseus começaram a criticá-lo com raiva e a lhe fazer perguntas sobre muitos assuntos.
54 — ausente —
54 Eles queriam levá-lo a dizer alguma coisa que pudesse lhes servir de motivo para acusá-lo.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 11, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.