Lucas 10
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NAA
1 Neꞌmine ogo alingeꞌ nene Guvelesi veꞌmo eveneꞌ sevedi tuu (72) gohi ma do kegese-ngedo aza alingeꞌ aꞌmida vilineꞌ numuno ebeꞌ mukikuꞌ nene gomuꞌ mili nivilizave lo sitaꞌ sitaꞌ ngimiselineꞌ.
1 Depois disso, o Senhor escolheu outros setenta e os enviou de dois em dois, para que fossem adiante dele a cada cidade e lugar onde ele haveria de passar.
2 Nongimiselo tiꞌ lo lo-ngidineꞌ: Eveneꞌ mene gopo ikelizaze. Minguꞌ nene nosoꞌ niteꞌ mukiꞌ goloso o molaniꞌza aꞌminguꞌ gono dalonive nene ngomosiꞌ minekunge. Nemuꞌ nene lingine mine melehida likevo gonoloꞌ ve ma ngimiselavo vi minamuno dolizilizave lineꞌ.
2 E lhes disse:
3 Eii, lingine nene sipisipi ize angale neꞌminisa minilisave. Sipisipi ize ingine lovo veꞌinelite ngibililisa ikevo ingine aꞌmidoꞌ alete mili ngibililiza gavosoꞌine nomivo minaaꞌ naniꞌ neꞌminisa nene vi minilisave. Idoꞌ lingine vovoꞌninguꞌ vi miniliza aleve neve nene sipisipi ize ngibilaaꞌ aniꞌ loposo gulo neꞌminisa nene minilisaze. Mo vilo.
3 Vão! Eis que eu os envio como cordeiros para o meio de lobos.
4 Nemuꞌ lingine vilizada nene moni goꞌzaaꞌ hanipausi nene di vami kisi di monaaꞌ goꞌ nesi di vami gizedidoꞌ suuꞌ nesi ma di vami idoꞌ akaloꞌ vilizadoꞌ nesi nene di tiꞌ militiꞌ igi evenekisi gamazi lamilo.
4 Não levem bolsa, nem sacola, nem sandálias; e não saúdem ninguém pelo caminho.
5 Idoꞌ lingine vi numuno mauꞌ dizi ma nene aꞌmine numunguꞌ miniliza alevemuꞌ nene lengita hongu lo minaaꞌ monovo minelive li gomuꞌ li-ngidilo.
5 Ao entrarem numa casa, digam primeiro: “Paz seja nesta casa!”
6 Idoꞌ aꞌmine numunguꞌ hongu ve ma minelineꞌ nene aꞌmine hongu lo minaaꞌ monovo minelive laniꞌ ma nene aꞌmine veloꞌ mino gihile izeleseive. Idoꞌ engita hongu lo minaaꞌ monovo ma minamivo nilizaniꞌ nene aꞌmine hongu lo minaaꞌ monovo nene gohi tineꞌ molo lengita aloseive.
6 Se houver ali uma pessoa que ama a paz, sobre ela repousará a paz de vocês; se não houver, a paz voltará sobre vocês.
7 Idoꞌ gonouꞌ ve nene meniꞌine dalizadoꞌ lisiheꞌ o neineꞌ nenako aꞌmine numunguꞌ nene ha mini nosoꞌ niteꞌ idoꞌ noso avoso lingimilizaniꞌ nene ni numuno neuꞌ ongoku meuꞌ ongoku li minami aꞌmine numuno hamokukovoꞌ nene ha minilo.
7 Fiquem na mesma casa, comendo e bebendo do que eles tiverem; porque o trabalhador é digno do seu salário. Não fiquem mudando de casa em casa.
8 Idoꞌ numuno ebeꞌ mala nivavo ingine di lamineꞌ i-lingidi lengeleꞌmize nimilavo ma nene nosoꞌ niteꞌ naniꞌmine di igi mili-lingidilizahe nene ha nalo.
8 Quando entrarem numa cidade e ali forem bem-recebidos, comam do que lhes for oferecido.
9 Idoꞌ initeꞌ gizi dave aꞌminguꞌ nilizaniꞌ nene di lamineꞌ i-ngidi tiꞌ li li-ngimilo: Oꞌmosoꞌmo gizebo o-lengedeli gamene nene mo avitoꞌ ogave li li sotoꞌ igi li-ngimilo.
9 Curem os doentes que nela houver e digam ao povo dali: “O Reino de Deus se aproximou de vocês.”
10 Idoꞌ neꞌmine ilisaniꞌza lingine numuno ebeꞌ mala nivavo gamazitine gilami di lamineꞌ i-lingidamavo ma aꞌmine numuno ebeliꞌmi aka ngomo ngomouꞌ nene nivi tiꞌ li lilo:
10 Porém, quando entrarem numa cidade e não forem bem-recebidos, saiam pelas ruas, dizendo:
11 Lengiꞌ monovotine goloso neineꞌ nene gililizave lo numuno ebetingutiꞌ uꞌmusupo gizedeloꞌ giꞌmize neineꞌ nene gohi lengita tileꞌ ogo do nohulune. Do nohuluneꞌza Oꞌmosoꞌmo gizebo o-ledelineꞌ gamene nene mo avitoꞌ o neive lo nolo-lingimuneꞌ nene gili minilo.
11 “Até o pó desta cidade, que grudou nos nossos pés, sacudimos contra vocês! No entanto, saibam que está próximo o Reino de Deus.”
12 Naza tiꞌ lo nolo-lingimuve: Gamene nabauꞌ nene aꞌmine aleve Oꞌmosoꞌmo lihime ngemelineꞌ nene eveneꞌ goloso gehepeve Sodomi aleve mulumo initeꞌ naba ngemelineꞌ nesi nene ivileꞌ ogosa naba goloso ngemeleseive.
12 Eu digo a vocês que, naquele dia, haverá menos rigor para Sodoma do que para aquela cidade.
13 — ausente —
13 — Ai de você, Corazim! Ai de você, Betsaida! Porque, se em Tiro e em Sidom se tivessem operado os milagres que foram feitos em vocês, há muito que elas teriam se arrependido, assentadas em pano de saco e cinza.
14 — ausente —
14 Mas, no Juízo, haverá menos rigor para Tiro e Sidom do que para vocês.
15 Idoꞌ Kahanaumi alevekizo, lengiꞌ gulivetine nene Okulumokuꞌ dizelive li di hozi laaꞌ nahe. Lingine nene Oꞌmosoꞌmo oloꞌ galeseuꞌ lengehusoꞌ o huloloseive.
15 — E você, Cafarnaum, pensa que será elevada até o céu? Será jogada no inferno!
16 Idoꞌ neꞌmine lo izipahala tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve ma ingine lengiꞌ gamazitine gililizave nene lengiꞌ gamazitine nogilube li gililizaniꞌ nene neniꞌ gamazi gililisave. Idoꞌ ve ma ningi goseleꞌ i-lingidi gamazitine gilamilizaniꞌ nene neniꞌ ninge goseleꞌ igi gamaziꞌne gilamilisave. Idoꞌ ve ma neniꞌ ninge goseleꞌ igi gamaziꞌne gilamilizaniꞌ nene nimiselive eiꞌ nene ningi goseleꞌ i-di gamaziꞌve gilamilisave.
16 — Quem ouve vocês ouve a mim; e quem rejeita vocês é a mim que rejeita; quem, porém, me rejeita está rejeitando aquele que me enviou.
17 Neꞌmine lo ngimiselavo aꞌmine eveneꞌ sevedi tuu (72) nene visa gohi tineꞌ mili igi muluꞌninguꞌ laniteꞌ goloso gili ngolize iziꞌmi igi tiꞌ li laniꞌ: Guvetesi ve, geiꞌ guliveka ogo sikalahuꞌ golosomukisi gamazi luneꞌ nene inginesi ha gili di vaaꞌ ave.
17 Então os setenta voltaram, cheios de alegria, dizendo: — Senhor, em seu nome os próprios demônios se submetem a nós!
18 Neꞌmine li likevo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine neꞌmine navo Satani nene gopaꞌna neꞌmino Okulumokutiꞌ veleheꞌ limineꞌ gelavo ningekuve.
18 Jesus lhes disse:
19 Gilahe. Naza nene amuzo mo lengemekuvoniꞌ nenako neꞌmo nene lingine satatoꞌ lisilizanikisi idoꞌ eveneꞌ ngibilaaꞌ aniꞌ initeꞌ netesi nene ngeli di goloso i-lingidamilisave. Ee, naza Sataniꞌmi amuzo ato atoꞌ vaiꞌ nene ivileꞌ ivosa amuzo mo lengeme nouvoniꞌ neꞌmo nene initeꞌ hamolitesi lengiꞌ nene ngeli di goloso i-lingidamilisave.
19 Eis que eu dei a vocês autoridade para pisarem cobras e escorpiões e sobre todo o poder do inimigo, e nada, absolutamente, lhes causará dano.
20 Neꞌmine o neineꞌza sikalahuꞌ goloso nete lengiꞌ gamazitine gili di vaaꞌ naniꞌ nemuꞌ nene gilikevo dizavo longolize izami asi Oꞌmosoꞌmo do nguꞌ izeliveti guliveꞌine gizinguꞌ lengiꞌ gulivetinesi Okulumokuko gize neineꞌ nemukovoꞌ nene gilikevo dizavo longolize izi minilo.
20 No entanto, alegrem-se, não porque os espíritos se submetem a vocês, e sim porque o nome de cada um de vocês está registrado no céu.
21 Idoꞌ Izesuꞌ neꞌmine lo nolo-ngidivo mo aꞌmidoꞌ Oꞌmosoꞌmi Sikalahuliꞌmo do ote-davo olize noizo tiꞌ lo lineꞌ: Meꞌneho ve, gaza Okulumoꞌ misubo gizebo o mino Guvekasi ve minanivelike, naza lo sotoꞌ ogo noluvoniꞌ gamazi mene evenelite gilikevo eveneꞌ ma gili nge li gamazi monovo gilaaꞌ ave minaniꞌ nete aꞌmineꞌmi monovo nene ningi gilikelizave lo gaza do halekosa aꞌmine monovo nene eveneꞌ izipe ngomo neꞌmine mini initeꞌ mukiliti monovomuꞌ olihe gilamavemuꞌ do sotoꞌ o-ngedaineꞌ nemuꞌ nene isaaꞌ neve nolo-giduve. Ee, Meꞌneho ve, gaza neꞌmine olosa lamineꞌ gelo neꞌmine aineꞌ nemuꞌ nene isaaꞌ neve nolo-giduve.
21 Naquela hora, Jesus exultou no Espírito Santo e exclamou:
22 Neꞌmine lo gohi tiꞌ lo lineꞌ: Meꞌneho aza initeꞌ mataꞌ mukiꞌ nene aꞌneuꞌ molave. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi gipele neniꞌ nene Oꞌmosoꞌmi gipele ve li ningi ma gilamave. Meꞌneho eiꞌ neꞌmovoꞌ nene ningo gele neive. Idoꞌ meꞌnehinemukisi nene zaho nehe ma ningi gilamavo gipele nenikovoꞌ nene ningo gele nouvonako ezemuꞌ nene eveneꞌ masi gililizave lo eze monovo lo sotoꞌ o ngemeloniꞌ alevesi lelikovoꞌ nene meꞌnehinemuꞌ ningo gele minelesune.
22 — Tudo me foi entregue por meu Pai. Ninguém sabe quem é o Filho, a não ser o Pai; e também ninguém sabe quem é o Pai, a não ser o Filho e aquele a quem o Filho o quiser revelar.
23 — ausente —
23 E, voltando-se para os seus discípulos, Jesus lhes disse em particular:
24 — ausente —
24 Pois eu lhes digo que muitos profetas e reis quiseram ver o que vocês estão vendo, mas não viram; e quiseram ouvir o que vocês estão ouvindo, mas não ouviram.
25 Idoꞌ Zuda velite monoꞌ gozopotatiꞌ laaꞌ aniꞌ sukulu naba lo monekive maliꞌmo oto Izesuꞌni emenguꞌ nomolo tiꞌ lo lineꞌ: Tisazo, Oꞌmosoꞌmo minevoꞌ minevoꞌ nemeni dameni nemelineꞌ nene naza nadiꞌ okuvosa nemelive.
25 E eis que certo homem, intérprete da Lei, se levantou com o objetivo de pôr Jesus à prova e lhe perguntou: — Mestre, que farei para herdar a vida eterna?
26 Neꞌmine lo longoꞌ o-davo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza longoꞌ o-nidaineꞌ gamazimuꞌ nene Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi neuꞌ nene nadive li gizi nizavo gataaꞌ nane lo longoꞌ o-dineꞌ.
26 Então Jesus lhe perguntou:
27 Longoꞌ o-davo Gozopoꞌ laaꞌ aniꞌ monoꞌ apize ngemaaꞌ ive aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamaziuꞌ nene tiꞌ li gizi nizave: Lutine gatine vodinesi amuzotine vaiꞌ nesi nene Guvelesi ve Oꞌmosotida nene mili osuꞌ li lutine imivoꞌ minilo. Idoꞌ lingine lengiꞌ okodinemuꞌ gilaaꞌ naniꞌ neꞌmine igi eveneꞌ avita gidini nizavemukisi nene gilii lutine ngimilo.
27 A isto ele respondeu: — “Ame o Senhor, seu Deus, de todo o seu coração, de toda a sua alma, com todas as suas forças e todo o seu entendimento.” E: “Ame o seu próximo como você ama a si mesmo.”
28 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza mo lamineꞌ gehepeve laange. Minevoꞌ minevoꞌ ogaꞌ gemeni dameni doo mineliningisi gaza laineꞌ neꞌmine ozo.
28 Então Jesus lhe disse:
29 Neꞌmine lo-davo aꞌmine ve aza ovozo helo ovozo hilineꞌ akaꞌve hize tilelove lo gelo Izesuꞌni tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Idoꞌ aꞌmine Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi nene eveneꞌ avita gidini nizave lutine ngimilo lineꞌ nene zamotine zamotine lute ngemeloningumuꞌ live.
29 Mas ele, querendo justificar-se, perguntou a Jesus: — Quem é o meu próximo?
30 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Leliꞌ Zuda veutiꞌ ve ma aza Zelusalemi numuno ebeꞌ hulo Zeliko numuno ebeta lemo novivo lasikoli nete akaloꞌ novidoꞌ ningi initeꞌ mataꞌve ipeꞌ igi di bili huli akaloꞌ iki vikevo helaatoꞌ minineꞌ.
30 Jesus prosseguiu, dizendo:
31 Neꞌmino ongo neivo eze mulumolo ningo do lamineꞌ o-delidoꞌ o minive gehepeve leliꞌ Zuda veutiꞌ eveneꞌ gohi ma evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive nene aꞌmine akaloꞌ nene lemo vilineꞌ ogavo lemo novo aꞌmine bili hulikave nene ningo ninge hulo-do aka do zovoꞌ izo vineꞌ.
31 Por casualidade, um sacerdote estava descendo por aquele mesmo caminho e, vendo aquele homem, passou de largo.
32 Vavo aꞌmineꞌmine ogo monoꞌ numuno nabauꞌ gono daaꞌ ive Leviꞌ aꞌvopilemokutiꞌ ve ma nene aꞌmida lemo ogo aꞌmine bili hulikave nene ningo aka do zovoꞌ izo vineꞌ.
32 De igual modo, um levita descia por aquele lugar e, vendo-o, passou de largo.
33 Vavo Zuda ve leliꞌ biluvaꞌ Samalia ve ma nene Zuda ve sitaꞌ vasidiꞌmine ogo vo bili hulikave nene ningo muluno goloso hukavo
33 Certo samaritano, que seguia o seu caminho, passou perto do homem e, vendo-o, compadeceu-se dele.
34 neida vo biladoꞌ nene holo-ngedaaꞌ initeꞌ uvelisi vaini nososi nene holo-do banisi like-do eleꞌmizo do hozi lo dongi izeꞌveloꞌ nene molo-do makaꞌ eleꞌmizo do vo venenga ve meni hizi ingaaꞌ aniꞌ numunguꞌ nene do lamineꞌ o-dineꞌ.
34 E, aproximando-se, fez curativos nos ferimentos dele, aplicando-lhes óleo e vinho. Depois, colocou aquele homem sobre o seu próprio animal, levou-o para uma hospedaria e tratou dele.
35 Neꞌmine igi ingi goꞌ lavo Samalia ve aza mo volosa aꞌmine venenga ve ingaaꞌ aniꞌ numudoꞌ gizebo ve nene moni tu kina (K2) ma noemo tiꞌ lo lo-dineꞌ: Gaza ve mene gizebo lamineꞌ o-dezo. Neꞌmine o-do nanivo moni nene osuꞌ lavo eiꞌ okoꞌnoloꞌ initeꞌ naniteꞌ haza o-delibe naza tineꞌ molo alodoꞌ nene ogo bekimi ogo meni gemelesuve.
35 No dia seguinte, separou dois denários e os entregou ao hospedeiro, dizendo: “Cuide deste homem. E, se você gastar algo a mais, farei o reembolso quando eu voltar.”
36 Neꞌmine lo lineꞌ nemuꞌ nene gaza nadive lo gele nane. Eveneꞌ setihami aniꞌ neutiꞌ nene akaloꞌ bili hulikave neꞌmi evenele avita gidini minive nene zaho minive.
36 Então Jesus perguntou:
37 Neꞌmine lavo gozopotatiꞌ laaꞌ aniꞌ monoꞌ apize ngemaaꞌ ive aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Muluno goloso hukive neve ne neive. Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza vo eiꞌ ineꞌ neꞌmine ogo minelesane.
37 O intérprete da Lei respondeu: — O que usou de misericórdia para com ele. Então Jesus lhe disse:
38 Neꞌmine lo nelotiꞌ akaloꞌ gohi vi numuno ebeꞌ ngomo ma mininguꞌ vi hetelaniꞌ. Vi hetelikevo aꞌmine numudoꞌ nene veneꞌ ma minineꞌ gulive Mataꞌ aza Izesuꞌni nene eiꞌ numuꞌveuꞌ eleꞌmize molaniꞌ.
38 Quando eles seguiam viagem, Jesus entrou numa aldeia. E certa mulher, chamada Marta, hospedou-o na sua casa.
39 Aꞌminguꞌ nene Mataꞌ alunolo ma minineꞌ gulive Maliaꞌ aza nene ogo Guvelesi veꞌmi gizenela mino gamaziꞌve gelo minineꞌ.
39 Marta tinha uma irmã, chamada Maria, que, assentada aos pés do Senhor, ouvia o seu ensino.
40 Neꞌmino neivo Mataꞌ aza nosoꞌ nitekisi initeꞌ vaikisi do lisiheꞌ ogo mino gono mene mo nivizelineꞌ ogave lo gelo Izesuda vo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Guvekasi ve, aluꞌne nene ninge lede-nimikivo gono naba mene nenikovoꞌ do nouvoniꞌ nemuꞌ nene ma gelamabe. Gaza lo-danivo ogo hize eleꞌ o-nidivo makatoꞌ gono dalosive.
40 Marta agitava-se de um lado para outro, ocupada em muitos serviços. Então se aproximou de Jesus e disse: — O Senhor não se importa com o fato de minha irmã ter deixado que eu fique sozinha para servir? Diga-lhe que venha me ajudar.
41 Neꞌmine lavo Guvelesi veꞌmo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Eii, Matazo, gaza nene initeꞌ mukikumuꞌ gaka mukiꞌ gelo mulungauꞌ nene goloso nogelaineꞌza
41 Mas o Senhor respondeu:
42 initeꞌ hamokumukovoꞌ geleloneꞌ o neineꞌ nenako Maliaꞌ nene aꞌmine initeꞌ lamineꞌ nene dalosa gelave. Nemuꞌ nene laza dalineꞌ aka nene ma hize tile-damolosusive lo lineꞌ.
42 mas apenas uma é necessária. Maria escolheu a boa parte, e esta não lhe será tirada.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 10, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.