João 9

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Idoꞌ Izesuꞌ nene akaloꞌ ma novo ve ma izelehi mulunoutiꞌ vele like minivo sotoꞌ ive ma ningineꞌ.
1 Caminhando, viu Jesus um cego de nascença.
2 Aꞌmine vemuꞌ nene Izesuꞌ izipahala zuho nete tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Tisazo, ve me ve ne vele like minivo sotoꞌ ineꞌ nene eita lihime minidiꞌmo ihe idoꞌ izele melela minidiꞌmo ive.
2 Os seus discípulos indagaram dele: Mestre, quem pecou, este homem ou seus pais, para que nascesse cego?
3 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Aza vele like minivo sotoꞌ ineꞌ nene lihime izele melelasi ezelasi minidiꞌmo nomive. Asi Oꞌmosoꞌmo ezela gono davo eiꞌ amuzoꞌve ezela sotoꞌ ogavo ningilizangumuꞌ nene izelehi mulunoutiꞌ vele like minivo sotoꞌ ineꞌ ve.
3 Jesus respondeu: Nem este pecou nem seus pais, mas é necessário que nele se manifestem as obras de Deus.
4 Idoꞌ labanaꞌ ele minelineꞌ gamene nene gono daaꞌ gamene ne neive. Litiꞌmuso izelineꞌ nene gono ngelo ma damolosunako nemuꞌ nene laza idise nimiseliveꞌmo molo-lidineꞌ gameneuꞌ mene eiꞌ gono nene geho voloneꞌ aka olihe tilamo gode neidoꞌ nene ha geheꞌmo vo mineloneꞌ o neive.
4 Enquanto for dia, cumpre-me terminar as obras daquele que me enviou. Virá a noite, na qual já ninguém pode trabalhar.
5 Naza me misubouꞌ omo nouvoniꞌ nene eveneꞌ hize labanaꞌ ele-ngedaaꞌ uve nouve.
5 Por isso, enquanto estou no mundo, sou a luz do mundo.
6 Neꞌmine losa misubouꞌ gituhoꞌ ogo do gohiꞌ loloꞌ ogo vele likiveꞌmi veleloꞌ nene holo-do
6 Dito isso, cuspiu no chão, fez um pouco de lodo com a saliva e com o lodo ungiu os olhos do cego.
7 tiꞌ lo lo-dineꞌ: Gaza vo Siloamu noso ohunguꞌ nene nosoꞌ izezo (Aꞌmine gamazi Siloamu neꞌmi monovo nene neꞌmino neive: imiselave). Neꞌmine lavo vele likive aza vo nosoꞌ izoosa numuꞌvela tineꞌ molo aniꞌ nene vele lamineꞌ o minivosa tineꞌ molo aniꞌ ve.
7 Depois lhe disse: Vai, lava-te na piscina de Siloé {esta palavra significa emissário}. O cego foi, lavou-se e voltou vendo.
8 Neꞌmine ogavo eiꞌ numuꞌvela avitoꞌ minaaꞌ avesi idoꞌ akaloꞌ mitoꞌ mino monimuꞌ vokuꞌ vokuꞌ lo minaaꞌ ivo ningaaꞌ avesi ingine tiꞌ li li minaniꞌ: Me ve nene akaloꞌ mitoꞌ mino vokuꞌ vokuꞌ lo minaaꞌ ive ma noloseive. Olo.
8 Então os vizinhos e aqueles que antes o tinham visto mendigar perguntavam: Não é este aquele que, sentado, mendigava?
9 Eveneꞌ linge ma nete nene mo aꞌmine ve ma ne neive laniꞌza ma nete nene Oꞌve. Eiꞌ nene aꞌmine ve gele vive neive laniꞌ. Neꞌmine likevo aꞌmine ve neꞌmo tiꞌ lo lineꞌ: Aꞌmine ve ma nouve.
9 Respondiam alguns: É ele. Outros contestavam: De nenhum modo, é um parecido com ele. Ele, porém, dizia: Sou eu mesmo.
10 Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Neꞌmine lo ma veka nene nadosa lamineꞌ ive.
10 Perguntaram-lhe, então: Como te foram abertos os olhos?
11 Neꞌmine li longoꞌ i-dikevo aza aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-ngidineꞌ: Izesuꞌ ve laaꞌ nave neꞌmo nene gohiꞌ loloꞌ ogo veꞌneloꞌ holo-nido tiꞌ lo lo-nimive: Gaza vo Siloamu nosouꞌ nosoꞌ izezo. Lavo naza vo aꞌminguꞌ nosoꞌ izuvoniꞌ nene aꞌmidoꞌ liteꞌ lo veꞌne ningekuve.
11 Respondeu ele: Aquele homem que se chama Jesus fez lodo, ungiu-me os olhos e disse-me: Vai à piscina de Siloé e lava-te. Fui, lavei-me e vejo.
12 Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Aꞌmine ve nene zala neve. Neꞌmine likevo aza nene naza ma gelamuve lineꞌ ve.
12 Interrogaram-no: Onde está esse homem? Respondeu: Não o sei.
13 Aꞌmine vele likive lamineꞌ ive nene Halisaioꞌ ve naba nizada eleꞌmizi vaniꞌ ve.
13 Levaram então o que fora cego aos fariseus.
14 Aꞌmine vele likive do lamineꞌ o-delesa Izesuꞌ gohiꞌ loloꞌ ineꞌ gameneuꞌ nene holiseꞌ gamene minineꞌ ve.
14 Ora, era sábado quando Jesus fez o lodo e lhe abriu os olhos.
15 Nemuꞌ nene Halisaioꞌ ve ingine aꞌmine ve vele ningineꞌ monovomuꞌ gohi longoꞌ i-dikevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ ve: Aza nene veꞌneloꞌ gohiꞌ holo-nedavo nosoꞌ ize hulokosa veꞌne nene ninguve.
15 Os fariseus indagaram dele novamente de que modo ficara vendo. Respondeu-lhes: Pôs-me lodo nos olhos, lavei-me e vejo.
16 Neꞌmine lavo Halisaioꞌ ve linge malite tiꞌ li laniꞌ ve: Ve me ve nene holiseꞌ gamene mauꞌ ve lo gelamo vele likive do lamineꞌ o-dineꞌ nene gono daniꞌ nenako Oꞌmosolatiꞌ ave nomo noloseive. Neꞌmine li laniꞌza linge ma nete nene tiꞌ li laniꞌ: Lihimeloꞌ ve nete nene atoꞌ suno meꞌmine nene ngeli di sotoꞌ ilizahe. Likevo lovoꞌninguꞌ ogavo ingine hizi hoꞌli minaniꞌ ve.
16 Diziam alguns dos fariseus: Este homem não é o enviado de Deus, pois não guarda sábado. Outros replicavam: Como pode um pecador fazer tais prodígios? E havia desacordo entre eles.
17 Neꞌmine igi mini nelotiꞌ nene vele likive nene gamazi gohi ma tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Geiꞌ veka do lamineꞌ o-gidineꞌ nenako geiꞌ nene eikumuꞌ nadive lo-daaꞌ nane. Neꞌmine likevo aza nene polohete ma ve lineꞌ.
17 Perguntaram ainda ao cego: Que dizes tu daquele que te abriu os olhos? É um profeta, respondeu ele.
18 Idoꞌ Zuda ve naba ingine aꞌmine ve nene gomuꞌ vele like minidotiꞌ vele ningave laniꞌ nemuꞌ nene gili eleꞌvoleꞌ ami mini aꞌmine veꞌmi izele mele nene asi li-ngidi longoꞌ i-ngidi engiꞌ gamazi gilisa nene gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ ve.
18 Mas os judeus não quiseram admitir que aquele homem tivesse sido cego e que tivesse recobrado a vista, até que chamaram seus pais.
19 Ee, aꞌmine veꞌmi izele mele nene asi li-ngidi tiꞌ li longoꞌ i-ngidaniꞌ: Me ve nene lengiꞌ gipetine vele like minivo sotoꞌ ive lave ma ne neihe. Aꞌmine nolineꞌ nene vele nene nadosa ningive.
19 E os interrogaram: É este o vosso filho? Afirmais que ele nasceu cego? Pois como é que agora vê?
20 Neꞌmine li likevo izelehoi melehoi ingine tiꞌ li lasineꞌ: Me ve nene mo leliꞌ gipete neivo idoꞌ velesi nene like minivo sotoꞌ ineꞌ ve lo gele nosiha
20 Seus pais responderam: Sabemos que este é o nosso filho e que nasceu cego.
21 idise vele ningineꞌ monovo nemukisi idoꞌ vele do lamineꞌ o-dive nemukisi nene mo gelamusize. Eiꞌ nene izipe namuno nomize. Eiꞌ nene ha lo-lengemeleseize. Longoꞌ i-dilo.
21 Mas não sabemos como agora ficou vendo, nem quem lhe abriu os olhos. Perguntai-o a ele. Tem idade. Que ele mesmo explique.
22 Idoꞌ izelehoi melehoi neꞌmine lasineꞌ nene Zuda ve naba nete nene gomukutiꞌ gamazi neꞌmine li li hukikaniꞌ ve: Ve malite Izesuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelesa imiselelesa live ve li lilizave nene Zuda ve leliꞌ monoꞌ muliseutiꞌ do hulo-ngedelesune. Neꞌmine li li hukikaniꞌ nenako nemuꞌ nene izelehoi melehoi ingine aꞌmine Zuda ve nabamuꞌ golise gili minisa nene neꞌmine lasineꞌ ve.
22 Seus pais disseram isso porque temiam os judeus, pois os judeus tinham ameaçado expulsar da sinagoga todo aquele que reconhecesse Jesus como o Cristo.
23 Ee, Zuda ve naba gamazi neꞌmine li li hukikaniꞌ nenako nemuꞌ nene eiꞌ nene izipe ngomo nomize. Longoꞌ i-dilo li izelehoi melehoi lasineꞌ ve.
23 Por isso é que seus pais responderam: Ele tem idade, perguntai-lho.
24 Neꞌmine likesivo Halisaioꞌ ve ingine aꞌmine vele like minidotiꞌ lamineꞌ ive nene gohi gamene sitaꞌ ivo asi li-daniꞌ ve. Vise likevo ogavo tiꞌ li li-daniꞌ: Laza nene aꞌmine veka do lamineꞌ o-nidive lanive nene lihimeloꞌ ve neivo ningo gele noneꞌ nenaze. Gaza Oꞌmoso opoꞌni lo eiꞌ veleloꞌ nene gamazi lisiheꞌ ogo lamineꞌ lozo.
24 Tornaram a chamar o homem que fora cego, dizendo-lhe: Dá glória a Deus! Nós sabemos que este homem é pecador.
25 Neꞌmine likevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ ve: Aza nene lihimeloꞌ ve nolineꞌ nemuꞌ nene ma gelamuvoniꞌza naza initeꞌ hamokumuꞌ ma gele nouvoniꞌ nene naza gomuꞌ veꞌne like minidotiꞌ gohi ninguvoniꞌ nemukovoꞌ nene gele nouve.
25 Disse-lhes ele: Se esse homem é pecador, não o sei... Sei apenas isto: sendo eu antes cego, agora vejo.
26 Neꞌmine lavo tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Nadiꞌ ogosa veka do lamineꞌ o-gidive.
26 Perguntaram-lhe ainda uma vez: Que foi que ele te fez? Como te abriu os olhos?
27 Longoꞌ i-dikevo aꞌmidoꞌ nene tiꞌ lo lo-ngimineꞌ ve: Naza mo lo-lengemekuvoniꞌ maha lingine gilami nanitekumuꞌ gohi gililisa nilave. Linginesi nene eiꞌ izipahala zuho loloꞌ olone li gili nizahe. Nanimuꞌ geligelinga nilave.
27 Respondeu-lhes: Eu já vo-lo disse e não me destes ouvidos. Por que quereis tornar a ouvir? Quereis vós, porventura, tornar-vos também seus discípulos?...
28 Neꞌmine lavo ingine gamazi goloso li-di elemisa tiꞌ li laniꞌ ve: Geiꞌ gehepeve nene eiꞌ izipahala nene nane. Idoꞌ laza nene Moseꞌ izipahala nene none.
28 Então eles o cobriram de injúrias e lhe disseram: Tu que és discípulo dele! Nós somos discípulos de Moisés.
29 Laza nene Oꞌmosoꞌmo eiꞌ gamazi Moseꞌni lo-imineꞌ nene gele noba gaza nolanive nene aniꞌ akaꞌve nene gelamune.
29 Sabemos que Deus falou a Moisés, mas deste não sabemos de onde ele é.
30 Neꞌmine likevo vele likive aza aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Agae, voꞌne vave. Aꞌmine neniꞌ veꞌne do lamineꞌ o-nididotiꞌ nene aꞌmine ve aniꞌ akaꞌve nene sotoꞌ o neineꞌza lingine gililizanako gelamune likeve.
30 Respondeu aquele homem: O que é de admirar em tudo isso é que não saibais de onde ele é, e entretanto ele me abriu os olhos.
31 Laza mo gele none. Oꞌmoso neꞌmo nene lihimeloꞌ ve nene gele ngemesaꞌmo asi eveneꞌ lamineꞌ Oꞌmosola luꞌine mili eiꞌ luloloꞌ eꞌmetaaꞌ avevoꞌ nene gele ngemaaꞌ neive.
31 Sabemos, porém, que Deus não ouve a pecadores, mas atende a quem lhe presta culto e faz a sua vontade.
32 Gozopoꞌ gozopokisi nene ve malitesi izeꞌningi muluꞌningutiꞌ veꞌine like minivo sotoꞌ ave di lamineꞌ i-ngidave nene hamokisi mo kekeꞌ minamaniꞌza aꞌmine ve hamokovoꞌ ne neive.
32 Jamais se ouviu dizer que alguém tenha aberto os olhos a um cego de nascença.
33 Eiꞌ nene Oꞌmosolatiꞌ amidiniko aꞌneꞌmine initeꞌ neꞌminesi nene mo ngelo ma amidine.
33 Se esse homem não fosse de Deus, não poderia fazer nada.
34 Neꞌmine lavo ingine aꞌmidoꞌ tiꞌ li li-daniꞌ: Gaza izipe goloso lihimekasi sotoꞌ aineꞌ neke nene leliꞌ nene apize nolemabe. Neꞌmine li engiꞌ muliseutiꞌ ve minamilive li mudise di huli heta i-daniꞌ ve.
34 Responderam-lhe eles: Tu nasceste todo em pecado e nos ensinas?... E expulsaram-no.
35 Izesuꞌ nene aꞌmine vele like minivo do lamineꞌ o-dive nene Halisaioꞌ vete di huli-dangumuꞌ nene gelo aꞌmine ve nene viseꞌ ogo ningo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Oꞌmosolatiꞌ ve gihilemuꞌ nene gele eleꞌvoleꞌ abe amane.
35 Jesus soube que o tinham expulsado e, havendo-o encontrado, perguntou-lhe: Crês no Filho do Homem?
36 Neꞌmine lavo vele likive aza tiꞌ lo lineꞌ: Ve melo, naza aꞌmine ve gele eleꞌvoleꞌ o-deloko zaho neve.
36 Respondeu ele: Quem é ele, Senhor, para que eu creia nele?
37 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Aꞌmine ve nene gaza vonuꞌ bele minanive gamazi nolo-gimuve ne nouve.
37 Disse-lhe Jesus: Tu o vês, é o mesmo que fala contigo!
38 Neꞌmine lavo ve aza tiꞌ lo lineꞌ: Guvekasi ve, naza nene gele eleꞌvoleꞌ okuve lo gubiꞌ ize emo opoꞌni lineꞌ.
38 Creio, Senhor, disse ele. E, prostrando-se, o adorou.
39 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Naza me misubouꞌ uvoniꞌ nene eveneꞌ luꞌineꞌmi vele likavo nizave nene ningilizave idoꞌ laza aka ninge none li soza laaꞌ ave nene luꞌineꞌmi vele nene mudise like minelive losa eveneꞌ izeꞌ molo-ngedelesa uvoniꞌ ve.
39 Jesus então disse: Vim a este mundo para fazer uma discriminação: os que não vêem vejam, e os que vêem se tornem cegos.
40 Neꞌmine nolivo Halisaioꞌ ve linge makaꞌ minaniꞌ nete gili tiꞌ li li-imaniꞌ: Nadive. Lelikisi nene vete likineꞌ ve nolo-ledabe.
40 Alguns dos fariseus, que estavam com ele, ouviram-no e perguntaram-lhe: Também nós somos, acaso, cegos?...
41 Neꞌmine likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lutineꞌmi vele nene lamineꞌ like minidiniko lihime nene lengiꞌ okodida dizamidineꞌza lingine aka ninge none li zovoꞌ izi vaaꞌ nanako neꞌmo nene lihimetine ha neive.
41 Respondeu-lhes Jesus: Se fôsseis cegos, não teríeis pecado, mas agora pretendeis ver, e o vosso pecado subsiste.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.