João 1

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Oꞌmosoꞌmo initeꞌ mataꞌ olihe do sotoꞌ amineꞌ gameneloꞌ vomine Oꞌmosoꞌmi gamaziloꞌ medelive nene ha minineꞌ ve. Idoꞌ aꞌmine ve nene Oꞌmososi makaꞌ mino azasi Oꞌmoso minineꞌ ve.
1 No começo aquele que é a Palavra já existia. Ele estava com Deus e era Deus.
2 Ganakutiꞌ Oꞌmoso mine do ada nene azasi makaꞌ minineꞌ ve.
2 Desde o princípio, a Palavra estava com Deus.
3 Initeꞌ mataꞌ mukiꞌ sotoꞌ aniꞌ nene aꞌmine Oꞌmosoꞌmi gamaziloꞌ medelivelatikovoꞌ sotoꞌ aniꞌ ve. Eitatiꞌ sotoꞌ amineꞌ initeꞌ nene hamokisi ma nomive.
3 Por meio da Palavra, Deus fez todas as coisas, e nada do que existe foi feito sem ela.
4 Aza nene minevoꞌ minevoꞌ lemeni dameniꞌmi meleho minaavo eveneꞌ laza eitatiꞌ minevoꞌ minevoꞌ lemeni nene dokunivo neꞌmo liviꞌ neꞌmino do labanaꞌ ele-ledaaꞌ neive.
4 A Palavra era a fonte da vida, e essa vida trouxe a luz para todas as pessoas.
5 Aꞌmine labanaꞌ nene litiꞌmusouꞌ hize labanaꞌ elaaꞌ neivo litiꞌmuso neꞌmo nene ngelo molo hite-desaꞌmivo ha labanaꞌ ele minaaꞌ neive.
5 A luz brilha na escuridão, e a escuridão não conseguiu apagá-la.
6 Eveneꞌ ma Oꞌmosoꞌmo imiselavo aniꞌ nene gulive Zohaneꞌ ve.
6 Houve um homem chamado João, que foi enviado por Deus
7 Aza eveneꞌ maliti gamazi li sotoꞌ igaꞌ ave neꞌmine loloꞌ ogo ogo hetelineꞌ nene aꞌmine labanaliꞌmi melehi gamaziꞌve lo sotoꞌ o ngemavo nemuꞌ eveneꞌ mukiꞌ nene aꞌminemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ ilizave losa ogo hetelineꞌ ve.
7 para falar a respeito da luz. Ele veio para que por meio dele todos pudessem ouvir a mensagem e crer nela.
8 Eiꞌ neve nene aꞌmine labanaliꞌmi meleho gehepeve nene minivoba asi aꞌmine labanaliꞌmi melehinemuꞌ nene lo sotoꞌ sotoꞌ olosa aniꞌ ve.
8 João não era a luz, mas veio para falar a respeito da luz,
9 Labanaliꞌmi meleho gehepeve eveneꞌ mukiꞌ lute hize labanaꞌ ele-ledaaꞌ ive nene mo me misubouko navosa lo sotoꞌ ineꞌ ve.
9 a luz verdadeira que veio ao mundo e ilumina todas as pessoas.
10 Aꞌmine Oꞌmosoꞌmi gamaziloꞌ medelive aza nene me misubouꞌ omo minineꞌza me misubo nesi nene do sotoꞌ ineꞌza me misubouꞌ aleve nete nene eze ningi eiꞌ monovomuꞌ nesi nene mo ningi gilamaniꞌ ve.
10 A Palavra estava no mundo, e por meio dela Deus fez o mundo, mas o mundo não a conheceu.
11 Eiꞌ misuboꞌveuko nene ogo hetelineꞌza eiꞌ aleve gehepeve nete nene ma gili imamaniꞌ ve.
11 Aquele que é a Palavra veio para o seu próprio país, mas o seu povo não o recebeu.
12 Idoꞌ eveneꞌ ma gili imave mukiꞌ adoꞌ eikumuꞌ lineꞌ gamazi gili eleꞌvoleꞌ igi eitoꞌ gili muꞌmusiꞌ i-dave engiꞌ nene gele ngemavo Oꞌmosoꞌmi izipahala liliꞌ aniꞌ.
12 Porém alguns creram nele e o receberam, e a estes ele deu o direito de se tornarem filhos de Deus.
13 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi izipahala liliꞌ aniꞌ nene eveneꞌ zuho malotiꞌ sotoꞌ adotiꞌ nene nomive. Idoꞌ veneꞌ vemohoꞌ okoꞌineꞌmo laniteꞌ gilivo ingasidotiꞌ sotoꞌ aniꞌ nene nomive. Idoꞌ ve maliꞌmi luloloꞌ sotoꞌ aniꞌ nomive. Asi mo Oꞌmosoꞌmo gelavo eiꞌ izipahala gihile liliꞌ aniꞌ ve.
13 Eles não se tornaram filhos de Deus pelos meios naturais, isto é, não nasceram como nascem os filhos de um pai humano; o próprio Deus é quem foi o Pai deles.
14 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi gamaziloꞌ medelive nene leliꞌ okode neꞌmine do otuho eveneꞌ loloꞌ ogosa leliꞌ vovoteuꞌ ogo gamene liꞌnibemukovoꞌ minevo dovoꞌ inguꞌ nene nasahiliꞌ ogaꞌ monovosi idoꞌ Oꞌmosoꞌmi monovo gihile nesi nene ezela vauve elo minivosa amuzoꞌve do sotoꞌ ogo minineꞌ nene mo ninguneꞌ ve. Asiꞌve eiꞌ meleho Oꞌmosoꞌmi vonoloꞌ gipele hamoꞌ gehepeve minineꞌ nenako neꞌmo nene aꞌmine ninguneꞌ amuzoꞌve nene do minineꞌ ve.
14 A Palavra se tornou um ser humano e morou entre nós, cheia de amor e de verdade. E nós vimos a revelação da sua natureza divina, natureza que ele recebeu como Filho único do Pai.
15 Eze monovo nene Zohaneꞌ aza tiꞌ lo lo sotoꞌ ineꞌ ve: Neniꞌ meheꞌnela nave nene nenikisi olihe sotoꞌ amuvosa gomukutiꞌ ha minive neineꞌ nenako eiꞌ neniꞌ nene nivileꞌ ogo ve naba neive lo gomuꞌ luhe. Aꞌmine luve ma nene me ve nene neive lo nongelebizo lineꞌ.
15 João disse o seguinte a respeito de Jesus: — Este é aquele de quem eu disse: “Ele vem depois de mim, mas é mais importante do que eu, pois antes de eu nascer ele já existia.”
16 Ee, ezela nasahiliꞌ ogaꞌ monovo vauve elo minineꞌ ve luvoniꞌ nene aza leze mukiꞌ nene nasahiliꞌ gohi gohi o-lidineꞌ nene aꞌmine monovo ezela vauve elo minidotiꞌ neꞌmine o-lidineꞌ nenako nemuꞌ luve.
16 Porque todos nós temos sido abençoados com as riquezas do seu amor, com bênçãos e mais bênçãos.
17 Idoꞌ me gamazi noluvoniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo eiꞌ louꞌ gamaziꞌve lo-emavo lo-limive Moseꞌ nene lo-limineꞌza nasahiliꞌ monovo nesi idoꞌ Oꞌmosoꞌmi monovo gihile nesi do sotoꞌ ive nene Izesuꞌ Kilisitoꞌ do sotoꞌ ineꞌ nenako nemuꞌ nene noluve.
17 A lei foi dada por meio de Moisés, mas o amor e a verdade vieram por meio de Jesus Cristo.
18 Idoꞌ Oꞌmoso nene ve hamolitesi mo kekeꞌ ningamune. Ningamuneꞌza Oꞌmosoꞌmi gipele hamoꞌ minive azasi nene Oꞌmoso mino melehosi makaꞌ bizi minasive neꞌmo Oꞌmoso nene do sotoꞌ ogo lelebizavo ningo gele none.
18 Ninguém nunca viu Deus. Somente o Filho único, que é Deus e está ao lado do Pai, foi quem nos mostrou quem é Deus.
19 Idoꞌ Zuda veti monoꞌ gizebo ve ingine nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ avesi idoꞌ Leviꞌ aꞌvopilemoꞌ monoꞌ numuno nabauꞌ gonoloꞌ ve nesi nene Zelusalemi numuno ebetatiꞌ ngimiselikevo vi Zohaneꞌnimuꞌ nene zaho nane li eiꞌ monovomuꞌ longoꞌ i-dikevo eiꞌ monovo nene neꞌmino lo sotoꞌ ogo lo-ngimineꞌ ve.
19 Os líderes judeus enviaram de Jerusalém alguns sacerdotes e levitas para perguntarem a João quem ele era.
20 Ingine gamazi ladoꞌ nene ataize livoba mo lamino lo sotoꞌ ogo naza nene Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live ma nene nomuve lo lo-ngimineꞌ ve.
20 João afirmou claramente: — Eu não sou o
21 Neꞌmine lo lo-ngemavo tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Idoꞌ neꞌmine lo ma gaza nene zaho nane. Gomuꞌ polohete Eliaꞌni nene Oꞌmosoꞌmo gohi imiselelesa live ma ne nabe. Likevo aza nene aꞌmine nomuve lineꞌ. Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li laniꞌ: Idoꞌ gaza neꞌmine laniko polohete alingeꞌ ma aloseive lo Moseꞌ live ma nene nabe. Neꞌmine laniꞌza oꞌve lineꞌ.
21 Eles tornaram a perguntar: — Então, quem é você? Você é Elias? — Não, eu não sou! — respondeu João. — Você é o — Não! — respondeu ele.
22 Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li gohi longoꞌ i-daniꞌ: Laza nene geiꞌ nene zaho nolibe gaza nemuꞌ lo-lemanivo longoꞌ i-gidilisa limiselave nene vo lo-ngemesoꞌ nenaze. Gaza nene mo zaho nouve laaꞌ nane.
22 Aí eles disseram a João: — Diga quem é você para podermos levar uma resposta aos que nos enviaram. O que é que você diz a respeito de você mesmo?
23 Neꞌmine likevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Polohete Isaiaꞌ tiꞌ lo live ma nene nouve.
23 João respondeu, citando o profeta Isaías: — “Eu sou aquele que grita assim no deserto: preparem o caminho para o Senhor passar.”
24 Idoꞌ neꞌmine lavo Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ avete ngimiselikevo ave
24 Os que foram enviados eram do grupo dos fariseus ;
25 ingine longoꞌ i-di tiꞌ li laniꞌ: Gaza monoꞌ noso eveneꞌ noholo-ngedaineꞌ nene gaza Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live minamo polohete Eliakisi minamo idoꞌ polohete aloseive lave nesi minamaneꞌ nenako nanimuꞌ neꞌmine nane.
25 eles perguntaram a João: — Se você não é o Messias, nem Elias, nem o Profeta que estamos esperando, por que é que você batiza?
26 Neꞌmine likevo Zohaneꞌ aza aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ ve: Neniꞌ nene haza nosodunukovoꞌ holo-ngedaaꞌ nouvoniꞌza
26 João respondeu: — Eu batizo com água, mas no meio de vocês está alguém que vocês não conhecem.
27 lengiꞌ vovotinguꞌ nene ve ma neive. Aꞌmine ve nene lingine ningamaniꞌza aza nene nenitoꞌ medelelesa meheꞌnela nave. Naza aꞌneꞌmine goboni gono do do eiꞌ suuꞌvelotiꞌ nalaꞌve nesi nene apase hulo-delodoꞌ lisiheꞌ amuve lineꞌ ve.
27 Ele vem depois de mim, mas eu não mereço a honra de desamarrar as correias das sandálias dele.
28 Idoꞌ aꞌmine noluvoniꞌ initeꞌ meve nene Zohaneꞌ monoꞌ noso holo-ngedo minaaꞌ idaa hoꞌ dizaaꞌ idaa Zodani noso hela holela Betania numuno ebeta sotoꞌ ineꞌ ve.
28 Isso aconteceu no povoado de Betânia, no lado leste do rio Jordão, onde João estava batizando.
29 Ongo goꞌ lavo Izesuꞌ nene monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ neida navo ningo tiꞌ lo lineꞌ ve: Aizo, ningilo. Lihimetemuꞌ belaaꞌ nouneꞌ sipisipi angaleloꞌ medelo Oꞌmosolatiꞌ minive me misubouꞌ aleveti lihimete apase-ledaaꞌ ive ma ve.
29 No dia seguinte, João viu Jesus vindo na direção dele e disse: — Aí está o Cordeiro de Deus, que tira o pecado do mundo!
30 Naza neniꞌ meheꞌnela ve ma naniꞌ nene nenikisi olihe sotoꞌ amuvosa gomukutiꞌ ha minive neineꞌ nenako eiꞌ neꞌmo neniꞌ nene nivileꞌ ogo ve naba neive lo gomuꞌ luvoniꞌ ma nene me vemuꞌ luve.
30 Eu estava falando a respeito dele quando disse: “Depois de mim vem um homem que é mais importante do que eu, pois antes de eu nascer ele já existia.”
31 Nazasi nene eze ma ningo gelamo minuvoniꞌza naza ogo hetelo eveneꞌ nosodunuꞌ noso holo-ngedeꞌmo ogo minuvoniꞌ nene Isilaeleꞌ aleve ezemuꞌ ningi gililizave losa do sotoꞌ o-delesa uvoniꞌ ve lineꞌ.
31 Eu mesmo não sabia quem ele era, mas vim, batizando com água para que o povo de Israel saiba quem ele é.
32 Idoꞌ Zohaneꞌ tiꞌ lo gamazi ma lo sotoꞌ ineꞌ ve: Naza Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ nene nama viluso neꞌmino Okulumokutiꞌ lemo navo ninguve. Aꞌmine nene lemo ogo aꞌmine vela minive.
32 João continuou: — Eu vi o Espírito descer do céu como uma pomba e parar sobre ele.
33 Gomuꞌ nene aꞌmine veꞌmi monovo nene ningo gelamuvoniꞌza eveneꞌ nosodunuꞌ noso holo-ngedeline lo nimiselive neꞌmo tiꞌ lo lo-nimive: Neniꞌ Sikalahuꞌneliꞌmo lemo ogo ezela nominivo ningelinive nene aꞌmine Sikalahuꞌne nedunuꞌ nene noso neꞌmino holo-ngedeleseive.
33 Eu não sabia quem ele era, mas Deus, que me mandou batizar com água, me disse: “Você vai ver o Espírito descer e parar sobre um homem. Esse é quem batiza com o Espírito Santo.”
34 Neꞌmine lo lineꞌ ma nene naza mo ningosa eiꞌ nene mo Oꞌmosoꞌmi gipele ve lo lo sotoꞌ okaꞌ okaꞌ nouve lineꞌ.
34 E eu vi isso e por esse motivo tenho declarado que ele é o Filho de Deus.
35 Ongo goꞌ lavo mino holiseꞌ gamene ogavo Zohaneꞌ nene izipahala zuho sitakisi imi nizavo
35 No dia seguinte, João estava outra vez ali com dois dos seus discípulos.
36 Izesuꞌ aꞌmida ogo novivo Zohaneꞌ vonuꞌ bele mino tiꞌ lo lineꞌ: Ningilo. Lihimetemuꞌ belaaꞌ nouneꞌ sipisipi angaleloꞌ medelo Oꞌmosolatiꞌ minive ma ve.
36 Quando viu Jesus passar, disse: — Aí está o Cordeiro de Deus!
37 Neꞌmine lavo izipahala zuho sitaꞌ nene gili Izesuꞌni eꞌmeti vasineꞌ.
37 Quando os dois discípulos de João ouviram isso, saíram seguindo Jesus.
38 Eꞌmeti nivasivo Izesuꞌ velepeꞌ izo ningineꞌ nene eꞌmeti nasineꞌ neivo tiꞌ lo lineꞌ: Lingine nanitekumuꞌ nasive. Neꞌmine lavo tiꞌ li li-imasineꞌ: Labi, gaza nene zala minaaꞌ nane (laza aꞌmine gamazi labi nene do velepeꞌ izo tiꞌ lo lolosune: Tisazo).
38 Então Jesus olhou para trás, viu que eles o seguiam e perguntou: Eles perguntaram: — Rabi, onde é que o senhor mora? (“Rabi” quer dizer “mestre”.)
39 Tiꞌ li likesivo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine igi ningilizo. Neꞌmine lavo nemuꞌ ezesi makaꞌ vi eiꞌ minaaꞌ ineꞌ numuno nene ningi aꞌmida aꞌmine gamene nene ezesi makaꞌ minaniꞌ. Idoꞌ Izesuꞌ numuꞌvela vaniꞌ nene nivengaꞌ fo kilokuloꞌ nene vaniꞌ ve.
39 — Venham ver! — disse Jesus. Então eles foram, viram onde Jesus estava morando e ficaram com ele o resto daquele dia. Isso aconteceu mais ou menos às quatro horas da tarde.
40 Aꞌmine Zohaneꞌ lineꞌ gamazi gili Izesuꞌni eꞌmetasive engikutiꞌ ma neve nene Simoniꞌ Petoloꞌ akunolo Adeleaꞌ minineꞌ ve.
40 André, irmão de Simão Pedro, era um dos dois homens que tinham ouvido João falar a respeito de Jesus e por isso o haviam seguido.
41 Aza Izesukisi minosa aꞌmidotiꞌ nene geto vo uvolohine Simoniꞌni viseꞌ ogo ningo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Mesiaꞌni nene mo ningekune (laza aꞌmine gamazi Mesiaꞌ nene do velepeꞌ izo tiꞌ lo lolosune: Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live ve).
41 A primeira coisa que André fez foi procurar o seu irmão Simão e dizer a ele: — Achamos o
42 Neꞌmine lo lo-emo eleꞌmizo Izesuda vineꞌ. Eleꞌmizo vavo Izesuꞌ aza vonuꞌ belo tiꞌ lo lineꞌ: Gaza nene Zohaneꞌ gipele Simoniꞌ ma nene nane. Guliveka Kehaꞌ ve lo nomolo-giduve (aꞌmine gulive Kehaꞌ nene do velepeꞌ izo Petoloꞌ ve laaꞌ noune. Aꞌmine Petoloꞌ neꞌmi monovo nene geheni gavulo ve).
42 Então André levou o seu irmão a Jesus. Jesus olhou para Simão e disse:
43 Ingi goꞌ lavo Izesuꞌ nene nGalilaia misubouko volove lo gilineꞌ. Neꞌmine lo gelosa Hilipoꞌni viseꞌ ogo ningosa Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza neꞌmeto ano lineꞌ.
43 No dia seguinte, Jesus resolveu ir para a região da Galileia. Antes de ir, foi procurar Filipe e disse:
44 Idoꞌ aꞌmine Hilipoꞌ nene Adeleaki Petoloki asineꞌ numuno ebeꞌ Betesaida nelotiꞌ ve minineꞌ ve.
44 Filipe era de Betsaida, de onde eram também André e Pedro.
45 Neꞌmeto ano lo-davo Hilipoꞌ aza vo Natanieleꞌni ningo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Laza Moseꞌ louꞌ gamazi gizingukisi polohetelite gizangukisi ve mamuꞌ li sotoꞌ igi monovoꞌve gizikavo minive ma nene mo ningekune. Aꞌmine ve nene Izesuꞌ Zoseheꞌ gipele Nasalete numuno ebetotiꞌ ave ve.
45 Filipe foi procurar Natanael e disse: — Achamos aquele a respeito de quem Moisés escreveu no
46 Neꞌmine lavo Natanieleꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Nasalete numudotiꞌ ve ve labe. Aꞌneꞌmine ebekutiꞌ nene initeꞌ lamineꞌ ma ngelo sotoꞌ ilihe. Neꞌmine lavo Hilipoꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gasika ma ogo ningeꞌ nazo.
46 Natanael perguntou: — E será que pode sair alguma coisa boa de Nazaré? — Venha ver! — respondeu Filipe.
47 Neꞌmine lo-davo Natanieleꞌ nene ningelesa Izesuꞌ neida vo nohetelivo Izesuꞌ ningo ezemuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Ningilo. Me ve nene Isilaeleꞌ ve gihile eveneꞌ goꞌine izaaꞌ monovo mo kekeꞌ eita nomive ne neive.
47 Quando Jesus viu Natanael chegando, disse a respeito dele:
48 Neꞌmine lo-davo Natanieleꞌ tiꞌ lo Izesuꞌni longoꞌ o-dineꞌ: Gaza neniꞌ monovo nene nadosa ningo gelane. Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Hilipoꞌ nene geikumuꞌ viseꞌ ogo olihe ningamivosa gaza nene gohuno zaliꞌmi monovouꞌ nanivo ma nene ninguve.
48 Então Natanael perguntou a Jesus: — De onde o senhor me conhece? Jesus respondeu:
49 Neꞌmine lavo Natanieleꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Tisazo, gaza nene mo Oꞌmosoꞌmi gipele nane. Adoꞌ Isilaeleꞌ aleve leliꞌ Guvetesi ve naba ma nene nane.
49 Então Natanael exclamou: — Mestre, o senhor é o Filho de Deus! O senhor é o Rei de Israel!
50 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza idise nenikumuꞌ gele eleꞌvoleꞌ aineꞌ nene gaza gohuno zaliꞌmi monovouꞌ nanivo ninguve luvongumuꞌ nene gele eleꞌvoleꞌ abe. Alingeꞌ nene idise gele eleꞌvoleꞌ aineꞌ initeꞌ nesi nene ivileꞌ ivosa initeꞌ naba goloso ningelesane.
50 Jesus respondeu:
51 Neꞌmine lo aꞌmidoꞌ gohi imineꞌ molo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Naza laminetoꞌ gehepeve nolo-lingimuve. Okulumoꞌ huko godavo Oꞌmosoꞌmi angeloꞌve nete nene Oꞌmosolatiꞌ ve gihile nenita limaaꞌ dizaaꞌ igi nizavo ningilisave lineꞌ.
51 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: vocês verão o céu aberto e os anjos de Deus subindo e descendo sobre o

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 1, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.