João 1
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Oꞌmosoꞌmo initeꞌ mataꞌ olihe do sotoꞌ amineꞌ gameneloꞌ vomine Oꞌmosoꞌmi gamaziloꞌ medelive nene ha minineꞌ ve. Idoꞌ aꞌmine ve nene Oꞌmososi makaꞌ mino azasi Oꞌmoso minineꞌ ve.
1 Tafaram matara’e ana veya Tur i wan ma, naatu Tur i God hairi hima, naatu Tur i God taiyuwin.
2 Ganakutiꞌ Oꞌmoso mine do ada nene azasi makaꞌ minineꞌ ve.
2 Tur i God hairi wan hima’abo tafaram matar.
3 Initeꞌ mataꞌ mukiꞌ sotoꞌ aniꞌ nene aꞌmine Oꞌmosoꞌmi gamaziloꞌ medelivelatikovoꞌ sotoꞌ aniꞌ ve. Eitatiꞌ sotoꞌ amineꞌ initeꞌ nene hamokisi ma nomive.
3 Tur wanawananamaim God sawar etei’imak sinafen himatar; iti sawar himamatar i etei tur wanawananamaim himatar men ta asir matar kwaneyanamih.
4 Aza nene minevoꞌ minevoꞌ lemeni dameniꞌmi meleho minaavo eveneꞌ laza eitatiꞌ minevoꞌ minevoꞌ lemeni nene dokunivo neꞌmo liviꞌ neꞌmino do labanaꞌ ele-ledaaꞌ neive.
4 Tur i yawas an anababatun, naatu iti yawas i sabuw isah marakaw bai na.
5 Aꞌmine labanaꞌ nene litiꞌmusouꞌ hize labanaꞌ elaaꞌ neivo litiꞌmuso neꞌmo nene ngelo molo hite-desaꞌmivo ha labanaꞌ ele minaaꞌ neive.
5 Iti marakaw guguminamaim kusisiar, naatu gugumin men karam boro marakaw na’asabun.
6 Eveneꞌ ma Oꞌmosoꞌmo imiselavo aniꞌ nene gulive Zohaneꞌ ve.
6 God ana kob abarayan wabin John iyafar na tit;
7 Aza eveneꞌ maliti gamazi li sotoꞌ igaꞌ ave neꞌmine loloꞌ ogo ogo hetelineꞌ nene aꞌmine labanaliꞌmi melehi gamaziꞌve lo sotoꞌ o ngemavo nemuꞌ eveneꞌ mukiꞌ nene aꞌminemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ ilizave losa ogo hetelineꞌ ve.
7 marakaw isan sif ruboun eorereb sabuw hinowar, naatu sabuw iyab tur hinonowar hitumatum.
8 Eiꞌ neve nene aꞌmine labanaliꞌmi meleho gehepeve nene minivoba asi aꞌmine labanaliꞌmi melehinemuꞌ nene lo sotoꞌ sotoꞌ olosa aniꞌ ve.
8 I taiyuwin i men marakaw; i marakaw akisin ana sif narubonamih na.
9 Labanaliꞌmi meleho gehepeve eveneꞌ mukiꞌ lute hize labanaꞌ ele-ledaaꞌ ive nene mo me misubouko navosa lo sotoꞌ ineꞌ ve.
9 Iti marakaw i turobe, marakaw anababatun, tafaramaim na sabuw tafahimaim ekukusisiar.
10 Aꞌmine Oꞌmosoꞌmi gamaziloꞌ medelive aza nene me misubouꞌ omo minineꞌza me misubo nesi nene do sotoꞌ ineꞌza me misubouꞌ aleve nete nene eze ningi eiꞌ monovomuꞌ nesi nene mo ningi gilamaniꞌ ve.
10 Tur i na tafaram eo mamatar wanawananamaim ma, baise tafaram i men inanimih.
11 Eiꞌ misuboꞌveuko nene ogo hetelineꞌza eiꞌ aleve gehepeve nete nene ma gili imamaniꞌ ve.
11 I na ana tafaram tit, baise taiyuwin ana sabuw i men hibaimih.
12 Idoꞌ eveneꞌ ma gili imave mukiꞌ adoꞌ eikumuꞌ lineꞌ gamazi gili eleꞌvoleꞌ igi eitoꞌ gili muꞌmusiꞌ i-dave engiꞌ nene gele ngemavo Oꞌmosoꞌmi izipahala liliꞌ aniꞌ.
12 Baise sabuw afa hibai naatu wabinamaim hitumitum, naatu baibasit itih i hina God natunatun himatar.
13 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi izipahala liliꞌ aniꞌ nene eveneꞌ zuho malotiꞌ sotoꞌ adotiꞌ nene nomive. Idoꞌ veneꞌ vemohoꞌ okoꞌineꞌmo laniteꞌ gilivo ingasidotiꞌ sotoꞌ aniꞌ nene nomive. Idoꞌ ve maliꞌmi luloloꞌ sotoꞌ aniꞌ nomive. Asi mo Oꞌmosoꞌmo gelavo eiꞌ izipahala gihile liliꞌ aniꞌ ve.
13 God natunatun himamatar i men orot anarara, o men orot babin aawan hairi hi’in kek tetutufu na’atube’emih, baise i God akisin anakokok sinaf i natunatun himatar.
14 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi gamaziloꞌ medelive nene leliꞌ okode neꞌmine do otuho eveneꞌ loloꞌ ogosa leliꞌ vovoteuꞌ ogo gamene liꞌnibemukovoꞌ minevo dovoꞌ inguꞌ nene nasahiliꞌ ogaꞌ monovosi idoꞌ Oꞌmosoꞌmi monovo gihile nesi nene ezela vauve elo minivosa amuzoꞌve do sotoꞌ ogo minineꞌ nene mo ninguneꞌ ve. Asiꞌve eiꞌ meleho Oꞌmosoꞌmi vonoloꞌ gipele hamoꞌ gehepeve minineꞌ nenako neꞌmo nene aꞌmine ninguneꞌ amuzoꞌve nene do minineꞌ ve.
14 Tur i na orot matar, naatu wanawanatamaim ma, ana marakaw bonamanamarin i taitin, iti marakaw bonamanamarin i God Natun ta’imonamo ebitin. Iti tur wanawanan i turobe naatu manaw kabeber awan karatan.
15 Eze monovo nene Zohaneꞌ aza tiꞌ lo lo sotoꞌ ineꞌ ve: Neniꞌ meheꞌnela nave nene nenikisi olihe sotoꞌ amuvosa gomukutiꞌ ha minive neineꞌ nenako eiꞌ neniꞌ nene nivileꞌ ogo ve naba neive lo gomuꞌ luhe. Aꞌmine luve ma nene me ve nene neive lo nongelebizo lineꞌ.
15 John iti orot isan fanan sib binan eo,” Iti orot ayu isan ao’oban iti enan, anamaramaim ayu iti na’at ao, ‘I ayu ufu enan i ana fair ra’at ayu natabiru, anayabin i wan ma’abo ayu atufuw.’”
16 Ee, ezela nasahiliꞌ ogaꞌ monovo vauve elo minineꞌ ve luvoniꞌ nene aza leze mukiꞌ nene nasahiliꞌ gohi gohi o-lidineꞌ nene aꞌmine monovo ezela vauve elo minidotiꞌ neꞌmine o-lidineꞌ nenako nemuꞌ luve.
16 I wanawanan manaw kabeber karsuwei it etei ebigegewasinit, ana baigegewasin tafan baban ebitit.
17 Idoꞌ me gamazi noluvoniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo eiꞌ louꞌ gamaziꞌve lo-emavo lo-limive Moseꞌ nene lo-limineꞌza nasahiliꞌ monovo nesi idoꞌ Oꞌmosoꞌmi monovo gihile nesi do sotoꞌ ive nene Izesuꞌ Kilisitoꞌ do sotoꞌ ineꞌ nenako nemuꞌ nene noluve.
17 Anayabin God ana ofafar i Moses itin, baise manaw kabeber naatu turobe i Jesu Keriso’one na.
18 Idoꞌ Oꞌmoso nene ve hamolitesi mo kekeꞌ ningamune. Ningamuneꞌza Oꞌmosoꞌmi gipele hamoꞌ minive azasi nene Oꞌmoso mino melehosi makaꞌ bizi minasive neꞌmo Oꞌmoso nene do sotoꞌ ogo lelebizavo ningo gele none.
18 Men yait ta God itin. baise God Natun ta’imon Tamah wanawananamaim ema’am akisinamo God bai na bebeyanamaim tasusu’ub.
19 Idoꞌ Zuda veti monoꞌ gizebo ve ingine nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ avesi idoꞌ Leviꞌ aꞌvopilemoꞌ monoꞌ numuno nabauꞌ gonoloꞌ ve nesi nene Zelusalemi numuno ebetatiꞌ ngimiselikevo vi Zohaneꞌnimuꞌ nene zaho nane li eiꞌ monovomuꞌ longoꞌ i-dikevo eiꞌ monovo nene neꞌmino lo sotoꞌ ogo lo-ngimineꞌ ve.
19 Jew hai ukwarih Jerusalem hima’am firis afa naatu hai baibaisayah afa hiyafarih hin John hibatiy? “O i yait?”
20 Ingine gamazi ladoꞌ nene ataize livoba mo lamino lo sotoꞌ ogo naza nene Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live ma nene nomuve lo lo-ngimineꞌ ve.
20 I men baifuwenamaim iyafutih, baise i mutufor bebeyanamaim eorereb, “Ayu i men Keriso.”
21 Neꞌmine lo lo-ngemavo tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Idoꞌ neꞌmine lo ma gaza nene zaho nane. Gomuꞌ polohete Eliaꞌni nene Oꞌmosoꞌmo gohi imiselelesa live ma ne nabe. Likevo aza nene aꞌmine nomuve lineꞌ. Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li laniꞌ: Idoꞌ gaza neꞌmine laniko polohete alingeꞌ ma aloseive lo Moseꞌ live ma nene nabe. Neꞌmine laniꞌza oꞌve lineꞌ.
21 Naatu hibatiy, “Bo o i yait? Om Elizah?” John eo, “Ayu men Elizah.” Ai o dinab orot?” John iya’afutih eo, “Ayu men dinab orot.”
22 Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li gohi longoꞌ i-daniꞌ: Laza nene geiꞌ nene zaho nolibe gaza nemuꞌ lo-lemanivo longoꞌ i-gidilisa limiselave nene vo lo-ngemesoꞌ nenaze. Gaza nene mo zaho nouve laaꞌ nane.
22 Ibanak hibatiy maiye hio, “O i yait? Ku’o anowar saise anamatabir anan iyab hiyafari anan hai tur ana’owen. O taiyuw isa boro inakubuna ananowar.”
23 Neꞌmine likevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Polohete Isaiaꞌ tiꞌ lo live ma nene nouve.
23 John iya’afutih dinab orot Isaiah Buk Atamaninamaim kirum inu’in imaim eo, “Ayu i orot ta fanan araramaim eafa’af. Ef kwanarumutufur Regah ana remor isan!”
24 Idoꞌ neꞌmine lavo Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ avete ngimiselikevo ave
24 Kob nayah Pharisee hiyafarih hina,
25 ingine longoꞌ i-di tiꞌ li laniꞌ: Gaza monoꞌ noso eveneꞌ noholo-ngedaineꞌ nene gaza Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live minamo polohete Eliakisi minamo idoꞌ polohete aloseive lave nesi minamaneꞌ nenako nanimuꞌ neꞌmine nane.
25 John hibatiy, “Bo o men Keriso, o Elizah o dinab orot na’at, aisim sabuw bapataito kubitih?”
26 Neꞌmine likevo Zohaneꞌ aza aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ ve: Neniꞌ nene haza nosodunukovoꞌ holo-ngedaaꞌ nouvoniꞌza
26 John hai tur eowen eo, “Ayu harewamaim sabuw bapataito abitih, Baise kwa wanawanamaim orot ta ebatabat kwa men kwaso’ob.
27 lengiꞌ vovotinguꞌ nene ve ma neive. Aꞌmine ve nene lingine ningamaniꞌza aza nene nenitoꞌ medelelesa meheꞌnela nave. Naza aꞌneꞌmine goboni gono do do eiꞌ suuꞌvelotiꞌ nalaꞌve nesi nene apase hulo-delodoꞌ lisiheꞌ amuve lineꞌ ve.
27 I Ayu ufu’umaim enan, an ana baibaiyon murab men gewasu boro anarufamen.”
28 Idoꞌ aꞌmine noluvoniꞌ initeꞌ meve nene Zohaneꞌ monoꞌ noso holo-ngedo minaaꞌ idaa hoꞌ dizaaꞌ idaa Zodani noso hela holela Betania numuno ebeta sotoꞌ ineꞌ ve.
28 Iti sawar etei i Bethany himatar harew Jordan sisibin veya yeninane, John sabuw bapataito bitihimaim.
29 Ongo goꞌ lavo Izesuꞌ nene monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ neida navo ningo tiꞌ lo lineꞌ ve: Aizo, ningilo. Lihimetemuꞌ belaaꞌ nouneꞌ sipisipi angaleloꞌ medelo Oꞌmosolatiꞌ minive me misubouꞌ aleveti lihimete apase-ledaaꞌ ive ma ve.
29 Mar to John nuw Jesu nan itin eo, “Kwanuw God Ana Lamb tafaram ana kakafin bosairenayan enan kwa’itin!”
30 Naza neniꞌ meheꞌnela ve ma naniꞌ nene nenikisi olihe sotoꞌ amuvosa gomukutiꞌ ha minive neineꞌ nenako eiꞌ neꞌmo neniꞌ nene nivileꞌ ogo ve naba neive lo gomuꞌ luvoniꞌ ma nene me vemuꞌ luve.
30 Iti orot isan ao’orereb anamaramaim iti na’atube ao, ‘Orot ayu ufu’umaim enan i ana fair ra’at kwanekwan, anayabin i wan ma’abo ayu a tufuw.’
31 Nazasi nene eze ma ningo gelamo minuvoniꞌza naza ogo hetelo eveneꞌ nosodunuꞌ noso holo-ngedeꞌmo ogo minuvoniꞌ nene Isilaeleꞌ aleve ezemuꞌ ningi gililizave losa do sotoꞌ o-delesa uvoniꞌ ve lineꞌ.
31 Ayu taiyuwu auman iti orot men asu’ub, baise anayabin nati isan ayu harewamaim sabuw bapataito abitih imaim Israel sabuw isah tirerereb hitaso’ob’.
32 Idoꞌ Zohaneꞌ tiꞌ lo gamazi ma lo sotoꞌ ineꞌ ve: Naza Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ nene nama viluso neꞌmino Okulumokutiꞌ lemo navo ninguve. Aꞌmine nene lemo ogo aꞌmine vela minive.
32 Naatu John iti tur eorereb. “Ayu Anunin mamu imag na’atube marane ra’iy naatu i tafanamaim mamara’at aitin.
33 Gomuꞌ nene aꞌmine veꞌmi monovo nene ningo gelamuvoniꞌza eveneꞌ nosodunuꞌ noso holo-ngedeline lo nimiselive neꞌmo tiꞌ lo lo-nimive: Neniꞌ Sikalahuꞌneliꞌmo lemo ogo ezela nominivo ningelinive nene aꞌmine Sikalahuꞌne nedunuꞌ nene noso neꞌmino holo-ngedeleseive.
33 Ayu iti orot i boro men ataso’ob, baise God iyunu ana harewamaim sabuw bapataito abitih i au tur eowen, ‘Orot yait Anunin nara’iy tafanamaim namara’at ina’i’itin, i boro Anun Kakafiyinamaim bapataito nitih.’”
34 Neꞌmine lo lineꞌ ma nene naza mo ningosa eiꞌ nene mo Oꞌmosoꞌmi gipele ve lo lo sotoꞌ okaꞌ okaꞌ nouve lineꞌ.
34 John eo, “Ayu aitinika naatu ao’orereb iti i God Natun.”
35 Ongo goꞌ lavo mino holiseꞌ gamene ogavo Zohaneꞌ nene izipahala zuho sitakisi imi nizavo
35 Ana martot John iban maiye ana bai’ufununayah orot rou’ab bairi hina efan ta’imonamaim hibatabat.
36 Izesuꞌ aꞌmida ogo novivo Zohaneꞌ vonuꞌ bele mino tiꞌ lo lineꞌ: Ningilo. Lihimetemuꞌ belaaꞌ nouneꞌ sipisipi angaleloꞌ medelo Oꞌmosolatiꞌ minive ma ve.
36 Naatu Jesu na natabirih inan i’itin anamaramaim, John eo, “God ana Lamb enan kwa’itin!”
37 Neꞌmine lavo izipahala zuho sitaꞌ nene gili Izesuꞌni eꞌmeti vasineꞌ.
37 Anamaramaim bai’ufununayah orot rou’ab iti hinonowar, i hairi Jesu hi’ufunun.
38 Eꞌmeti nivasivo Izesuꞌ velepeꞌ izo ningineꞌ nene eꞌmeti nasineꞌ neivo tiꞌ lo lineꞌ: Lingine nanitekumuꞌ nasive. Neꞌmine lavo tiꞌ li li-imasineꞌ: Labi, gaza nene zala minaaꞌ nane (laza aꞌmine gamazi labi nene do velepeꞌ izo tiꞌ lo lolosune: Tisazo).
38 Jesu nunutabir, orot rou’ab hibi’ufunun itih naatu ibatiyih, “Kwa abistan kwakokok?”
39 Tiꞌ li likesivo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine igi ningilizo. Neꞌmine lavo nemuꞌ ezesi makaꞌ vi eiꞌ minaaꞌ ineꞌ numuno nene ningi aꞌmida aꞌmine gamene nene ezesi makaꞌ minaniꞌ. Idoꞌ Izesuꞌ numuꞌvela vaniꞌ nene nivengaꞌ fo kilokuloꞌ nene vaniꞌ ve.
39 I iya’afutih eo, “Kwanatan, kwa taiyuw efan kwa’itin.”
40 Aꞌmine Zohaneꞌ lineꞌ gamazi gili Izesuꞌni eꞌmetasive engikutiꞌ ma neve nene Simoniꞌ Petoloꞌ akunolo Adeleaꞌ minineꞌ ve.
40 John abistan eo’o orot rou’ab hinowar Jesu hibi’ufunun orot ta i Andrew, Simon Peter tain
41 Aza Izesukisi minosa aꞌmidotiꞌ nene geto vo uvolohine Simoniꞌni viseꞌ ogo ningo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Mesiaꞌni nene mo ningekune (laza aꞌmine gamazi Mesiaꞌ nene do velepeꞌ izo tiꞌ lo lolosune: Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live ve).
41 Andrew Jesu bihamiy ufunamaim wantoro’ot i tuwah Simon nuwih, naatu tita’ur ana tur eowen, “Ayu i Roubininenayan atita’ur, nati i Keriso.”
42 Neꞌmine lo lo-emo eleꞌmizo Izesuda vineꞌ. Eleꞌmizo vavo Izesuꞌ aza vonuꞌ belo tiꞌ lo lineꞌ: Gaza nene Zohaneꞌ gipele Simoniꞌ ma nene nane. Guliveka Kehaꞌ ve lo nomolo-giduve (aꞌmine gulive Kehaꞌ nene do velepeꞌ izo Petoloꞌ ve laaꞌ noune. Aꞌmine Petoloꞌ neꞌmi monovo nene geheni gavulo ve).
42 Naatu Andrew tuwah Simon nawiy in Jesu biyan tit.
43 Ingi goꞌ lavo Izesuꞌ nene nGalilaia misubouko volove lo gilineꞌ. Neꞌmine lo gelosa Hilipoꞌni viseꞌ ogo ningosa Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza neꞌmeto ano lineꞌ.
43 Ana marto, Jesu au Galilee namih bobogaigiwas, Philip tita’ur naatu iu, “Kuna kwi’ufnunu tan.”
44 Idoꞌ aꞌmine Hilipoꞌ nene Adeleaki Petoloki asineꞌ numuno ebeꞌ Betesaida nelotiꞌ ve minineꞌ ve.
44 Philip ana tafaram i Betsaida, Andrew tuwah Peter bairi hai bar merar ta’imon.
45 Neꞌmeto ano lo-davo Hilipoꞌ aza vo Natanieleꞌni ningo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Laza Moseꞌ louꞌ gamazi gizingukisi polohetelite gizangukisi ve mamuꞌ li sotoꞌ igi monovoꞌve gizikavo minive ma nene mo ningekune. Aꞌmine ve nene Izesuꞌ Zoseheꞌ gipele Nasalete numuno ebetotiꞌ ave ve.
45 Philip na Nathanael tita’ur naatu iu, “Iti orot isan Moses Buka Atamaninamaim eo kikirum naatu dinab oro’orot auman hikikirum i boun atita’ur, iti orot tamah i Joseph ana bar ana merar i Nazareth.”
46 Neꞌmine lavo Natanieleꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Nasalete numudotiꞌ ve ve labe. Aꞌneꞌmine ebekutiꞌ nene initeꞌ lamineꞌ ma ngelo sotoꞌ ilihe. Neꞌmine lavo Hilipoꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gasika ma ogo ningeꞌ nazo.
46 “Nazareth! Sawar gewasin ta boro imaim namatar?” Nathanael ibat.
47 Neꞌmine lo-davo Natanieleꞌ nene ningelesa Izesuꞌ neida vo nohetelivo Izesuꞌ ningo ezemuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Ningilo. Me ve nene Isilaeleꞌ ve gihile eveneꞌ goꞌine izaaꞌ monovo mo kekeꞌ eita nomive ne neive.
47 Anamaramaim Jesu nuw Nathanael nan itin, isan eo, “I turobe Israel mowan, i orot ana yawas gewasin men baifufuwenayan.”
48 Neꞌmine lo-davo Natanieleꞌ tiꞌ lo Izesuꞌni longoꞌ o-dineꞌ: Gaza neniꞌ monovo nene nadosa ningo gelane. Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Hilipoꞌ nene geikumuꞌ viseꞌ ogo olihe ningamivosa gaza nene gohuno zaliꞌmi monovouꞌ nanivo ma nene ninguve.
48 Nathanael ibatiy, “O mi’itube ayu isu’ubu?”
49 Neꞌmine lavo Natanieleꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Tisazo, gaza nene mo Oꞌmosoꞌmi gipele nane. Adoꞌ Isilaeleꞌ aleve leliꞌ Guvetesi ve naba ma nene nane.
49 Imaibo Nathanael eorereb eo, “Rabbi, Bai’obaiyenayan o i God Natun! o i Israel hai Aiwob.”
50 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza idise nenikumuꞌ gele eleꞌvoleꞌ aineꞌ nene gaza gohuno zaliꞌmi monovouꞌ nanivo ninguve luvongumuꞌ nene gele eleꞌvoleꞌ abe. Alingeꞌ nene idise gele eleꞌvoleꞌ aineꞌ initeꞌ nesi nene ivileꞌ ivosa initeꞌ naba goloso ningelesane.
50 Jesu eo, “O i tumatum anayabin ayu a tur aowen o i ai fig an ima’am ait. O boro sawar gagamihika ina’itan men iti i’i’itin na’atube.”
51 Neꞌmine lo aꞌmidoꞌ gohi imineꞌ molo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Naza laminetoꞌ gehepeve nolo-lingimuve. Okulumoꞌ huko godavo Oꞌmosoꞌmi angeloꞌve nete nene Oꞌmosolatiꞌ ve gihile nenita limaaꞌ dizaaꞌ igi nizavo ningilisave lineꞌ.
51 Tur tafan ya’abar maiye eo, “Turobe a tur ao’owen, kwa boro mar ana etawan nabotawiy, naatu God ana tounamatar Orot Natun biyanamaim hinayen hinarara’iy kwana’itih.”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 1, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.