João 13
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH
1 Zuda ve Oꞌmosoꞌmo avoꞌningine iseꞌine izingumuꞌ gili holiseꞌ minaaꞌ aniꞌ gamene nene alitelesa gamene hamoꞌ ha neivo Izesuꞌ aza me misubo hulosa melehida vilineꞌ gamene nene mo ogave lo gala gilineꞌ ve. Eze evenele me misubouꞌ minaniꞌ lulo ngimineꞌ nene atoliꞌmine ogo ngemo helelineꞌ nesi nene ivileꞌ ivosa minineꞌ ve.
1 Faltava somente um dia para a Festa da Páscoa . Jesus sabia que tinha chegado a hora de deixar este mundo e ir para o Pai. Ele sempre havia amado os seus que estavam neste mundo e os amou até o fim.
2 Idoꞌ nivengaꞌ molavo nosoꞌ niteꞌ ni nizavo Kelioto numudotiꞌ ve Simoniꞌ gipele Zudaꞌni nene Izesuꞌni biluvalite dalizangumuꞌ do sotoꞌ o-delineꞌ gamazi nene Satani neꞌmo do lulouꞌ molo-davo neivo
2 Jesus e os seus discípulos estavam jantando. O Diabo já havia posto na cabeça de Judas, filho de Simão Iscariotes, a ideia de trair Jesus.
3 Izesuꞌ aza meleho initeꞌ mataꞌ eiꞌ anauꞌ molo neineꞌ nesi idoꞌ eiꞌ nene Oꞌmosolatiꞌ ogosa Oꞌmosola volosa neineꞌ nesi nene gele mino
3 Jesus sabia que o Pai lhe tinha dado todo o poder. E sabia também que tinha vindo de Deus e ia para Deus.
4 nosoꞌ niteꞌ no miningutiꞌ nene oto saketiꞌve apaso do molo tauli do gopololoꞌ izineꞌ.
4 Então se levantou, tirou a sua capa , pegou uma toalha e amarrou na cintura.
5 Neꞌmine ogo lapese mauꞌ noso lekosa apiꞌ ogo izipahala zuholiti gizeꞌine nosoꞌ izekaꞌ izekaꞌ ogo gopololoꞌ likekineꞌ taulidunuꞌ nene gilite ngimikaꞌ gilite ngimikaꞌ oꞌmo vineꞌ.
5 Em seguida pôs água numa bacia e começou a lavar os pés dos discípulos e a enxugá-los com a toalha.
6 Neꞌmine ogo nosoꞌ ize-ngedeꞌmo novo Simoni Petolodoꞌ ogavo aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Guvekasi ve, geiꞌ nene neniꞌ gizeꞌne nene nosoꞌ ize-nedelesa nabe.
6 Quando chegou perto de Simão Pedro, este lhe perguntou: — Vai lavar os meus pés, Senhor?
7 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Naza mene ogo molo nouvoniꞌ initeliꞌmi monovo nene idise mene mo gelamaneꞌza alingeꞌ nene gele hehe lolosane.
7 Jesus respondeu:
8 Neꞌmine lavo Petoloꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Geiꞌ nene mo kekeꞌ gizeꞌneloꞌ nene nosoꞌ izo gilite-nedamozo. Neꞌmine lavo Izesuꞌ aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Idoꞌ geiꞌ nene ma nosoꞌ ize-gedamoloniꞌ nene neniꞌ eveneꞌne zuholiti muliseutiꞌ minamolosane.
8 — O senhor nunca lavará os meus pés! — disse Pedro.
9 Neꞌmine lavo Simoniꞌ Petoloꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza neꞌmine lo ma nene gizeꞌnevoꞌ nene nosoꞌ ize-nedamo aꞌnelasi maduꞌneukisi nene nosoꞌ ize-nedezo.
9 — Então, Senhor, não lave somente os meus pés; lave também as minhas mãos e a minha cabeça! — pediu Simão Pedro.
10 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Nosouꞌ ongosa minelive neꞌmo nene okoꞌno mukiꞌ nene mo guluviꞌ lo neivo akala adotiꞌ uꞌmusupo giꞌmize minelineꞌ nemuꞌ nene gizenelokovoꞌ nosoꞌ izelidoꞌ o neive.
10 Aí Jesus disse:
11 Lengiꞌ nene mo guluviꞌ li lamineꞌ nizaha lengiꞌ vaitoꞌ nene neꞌmine amave. Vaitoꞌ guluviꞌ amave lineꞌ nene eze biluvaliti aꞌninguꞌ do molo-delivemuꞌ nene ha gele minineꞌ nenako nemuꞌ live.
11 Jesus sabia quem era o traidor. Foi por isso que disse: “Todos menos um.”
12 Gizeꞌnidoꞌ nene nosoꞌ izo gilito osuꞌ lo-ngedo saketiꞌve nene do izo gohi mitoꞌ minosa tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine idise o-lingiduvoniꞌ initeliꞌmi monovo nene gilahe gilamave.
12 Depois de lavar os pés dos seus discípulos, Jesus vestiu de novo a capa, sentou-se outra vez à mesa e perguntou:
13 Lingine nenikumuꞌ nene Tisaꞌ ve idoꞌ Guvekasi ve ve li li-nidaaꞌ nave. Idoꞌ naza nene mo neꞌmine ve nouvoniꞌ nenako neꞌmine li-nidaaꞌ naniꞌ nene mo laminetoꞌ gehepeve li-nidaaꞌ nave.
13 Vocês me chamam de “Mestre” e de “Senhor” e têm razão, pois eu sou mesmo.
14 Idoꞌ neniꞌ nene tisatine neꞌminesi idoꞌ Guvetinesi ve neꞌminesi minuvodiꞌmine naza gelekeleꞌ izipe neꞌmine loloꞌ ogo gizedidoꞌ nene nosoꞌ izo gilite-lengedekuze. Aꞌmineꞌmine igi linginesi nene ge gizeꞌne nosoꞌ ize-nede ne gizenga nosoꞌ ize-gede li minilizave.
14 Se eu, o Senhor e o Mestre, lavei os pés de vocês, então vocês devem lavar os pés uns dos outros.
15 Naza neꞌmine noo-lingiduvoniꞌ nene linginesi nene naza o-lingiduvoniꞌ neꞌmine ilizave losa nene aka lengelebizo neꞌmine nouve.
15 Pois eu dei o exemplo para que vocês façam o que eu fiz.
16 Naza mo laminetoꞌ tiꞌ lo nolo-lingimuve: Gelekeleꞌ izipe neꞌmo nene gizebo o-do minive guvelesi veꞌve nene ivileꞌ o-do minesaꞌmive. Idoꞌ gonouꞌ ngimiselavo gonoloꞌ monaaꞌ nave nete nene ngimiselive ivileꞌ i-di minisaꞌmave.
16 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: o empregado não é mais importante do que o patrão, e o mensageiro não é mais importante do que aquele que o enviou.
17 Lingine aꞌmine noluvoniꞌ initekumuꞌ nene gili nizanako aꞌmidoꞌ eꞌmete gehepeve ilizaniꞌ nene Oꞌmosoꞌmo do lamineꞌ o-lengedeli akaloꞌ mini mili minilisave.
17 Já que vocês conhecem esta verdade, serão felizes se a praticarem.
18 Neꞌmine noluvoniꞌ nene naza neniꞌ ve lo do kegese-lingiduve nene mo ningo gele nouvoniꞌ nenako lengiꞌ mukikumuꞌ lamuve. Monoꞌ Godolouꞌ tiꞌ li gizi nizaniꞌ gamazi nene gihile izelive losa neꞌmine nouve: Neniꞌ nosoꞌ niteꞌneutiꞌ naaꞌ usive neꞌmo nene biluvaꞌ o-nedo nebele leive.
18 — Não estou falando de vocês todos; eu conheço aqueles que escolhi. Pois tem de se cumprir o que as
19 Naza idise aꞌmine gamazi nene nolo-lingimuvoniꞌ mene aꞌmine initeꞌ olihe sotoꞌ olosa neivosa noluve. Sotoꞌ ilineꞌ nene lingine aꞌmidotiꞌ ningi neniꞌ nene mo neive neniꞌ ma ne neive li gili eleꞌvoleꞌ ilizave losa noluve.
19 Digo isso a vocês agora, antes que aconteça, para que, quando acontecer, vocês creiam que “
20 Naza laminetoꞌ gehepeve tiꞌ lo nolo-lingimuve: Ve ma ingine neniꞌ ngimiseleloniꞌ aleve ngeleꞌmize lamineꞌ ilizaniꞌ nene aꞌminguꞌ mo nenikisi neleꞌmize lamineꞌ ilisave. Idoꞌ ve ma ingine neniꞌ neleꞌmize lamineꞌ ilizaniꞌ nene aꞌminguꞌ nimiselive eiꞌ nene eleꞌmize lamineꞌ ilisave.
20 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: quem receber aquele que eu enviar estará também me recebendo; e quem me recebe recebe aquele que me enviou.
21 Neꞌmine losa Izesuꞌ nene emeni balala livo mino tiꞌ lo lo sotoꞌ ogo lineꞌ: Naza laminetoꞌ tiꞌ lo nolo-lingimuve. Lengikutiꞌ maliꞌmo nenikumuꞌ me neive lo biluvaliti aꞌninguꞌ molo-nedeleseive.
21 Depois de dizer isso, Jesus ficou muito aflito e declarou abertamente aos discípulos:
22 Neꞌmine lavo izipahala zuho nene zahinemuꞌ nolive li gopo gaꞌine gili vonuꞌ gimise aniꞌ ve.
22 Então eles olharam uns para os outros, sem saber de quem ele estava falando.
23 Izipahala zuho engikutiꞌ ve ma nene vonoloꞌ izipe neꞌmine minive nene Izesuꞌ minida avitoꞌ gehepeve minineꞌ ve.
23 Ao lado de Jesus estava sentado um deles, a quem Jesus amava.
24 Nemuꞌ aꞌmine vemuꞌ nene Simoniꞌ Petoloꞌ aza godolodunuꞌ avazaha ogo zahinemuꞌ lihe longoꞌ o-dezo lo-dineꞌ ve.
24 Simão Pedro fez um sinal para ele e disse: — Pergunte de quem o Mestre está falando.
25 Neꞌmine lo-davo aꞌmine ve aza Izesuda mine lehete ogo tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ ve: Guvekasi ve, gaza nene zahinemuꞌ nolane.
25 Então aquele discípulo chegou mais perto de Jesus e perguntou: — Senhor, quem é ele?
26 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Aꞌmine ve nene beleti lumo ma do supu nosouꞌ lupizo emelove ne neive. Neꞌmine lo beleti lumo ma do lupizo Kelioto numudotiꞌ ve Simoniꞌ gipele Zudaꞌni nene imineꞌ.
26 — É aquele a quem vou dar um pedaço de pão passado no molho! — respondeu Jesus. Em seguida pegou um pedaço de pão, passou no molho e deu a Judas, filho de Simão Iscariotes.
27 Emavo do anauꞌ ogo nonavo aꞌmidoꞌ liteꞌ lo Satani neꞌmo lulouꞌ dizineꞌ ve. Neꞌmine ogavo Izesuꞌ aza Zudaꞌni tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza olosa naineꞌ initeꞌ nene geto olosane.
27 E assim que Judas recebeu o pão, Satanás entrou nele. Então Jesus disse a Judas:
28 Neꞌmine lo lineꞌza nosoꞌ niteꞌ makaꞌ ni minave mukiꞌ nene Zudaꞌni neꞌmine lo-dineꞌ nene nanimuꞌ lo-dihe nemuꞌ ma gilami minaniꞌ.
28 Nenhum dos que estavam à mesa entendeu por que Jesus disse isso.
29 Ee, Zudaꞌ nene engiꞌ moni milaniꞌ beniloꞌ nene gizebo ve minineꞌ nenako nemuꞌ nene engikutiꞌ linge ma nete Izesuꞌ aza neꞌmine lineꞌ nene holiseꞌ nosoꞌ niteꞌ nevoꞌmine vo meni hizelingumuꞌ lo-dihe idoꞌ moni ma gohoꞌ gahaliꞌ aleve ngemelingumuꞌ lo-dihe lisa gilaniꞌ ve.
29 Como era Judas que tomava conta da bolsa do dinheiro, alguns pensaram que Jesus tinha mandado que ele comprasse alguma coisa para a festa ou desse alguma ajuda aos pobres.
30 Neꞌmine ogo Zudaꞌ nene aꞌmine beleti nene no osuꞌ lo liteꞌ lo oto numungutiꞌ lemo heta vohaha ineꞌ nene litiꞌmuso ize mininguꞌ vineꞌ ve.
30 Judas recebeu o pão e saiu logo. E era noite.
31 Idoꞌ Zudaꞌ nene heta lemo vavo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Idise nene Oꞌmosolatiꞌ ve gihile nene di hozi li-nidilizaniꞌ gamene nene mo ogave. Idoꞌ nenitotiꞌ nene Oꞌmoso di hozi li-dilisave.
31 Quando Judas saiu, Jesus disse:
32 Idoꞌ neꞌmino neineꞌ nenako Oꞌmosoꞌmo eitoꞌ do medele-nedo do hozi lo-nedeleseive. Ee, idoꞌ gamene haꞌna vamivo mo liteꞌ lo do hozi lo-nedeleseive.
32 E, se por meio dele a natureza gloriosa de Deus for revelada, então Deus revelará em si mesmo a natureza divina do Filho do Homem. E Deus fará isso agora mesmo.
33 Izipekizo, naza lengikisi nene gamene liꞌnibevoꞌ mineloniꞌ ogave. Nenikumuꞌ lingine viseꞌ ilizaha mo ngeli ningamilisave. Zuda ve lo-ngimuvoniꞌ maꞌmino idise nene lengikisi tiꞌ lo nolo-lingimuve: Naza vo mineloda lingine ngeli amilisave.
33 Meus filhos, não vou ficar com vocês por muito tempo. Vocês vão me procurar, mas eu digo agora o que já disse aos líderes judeus: vocês não podem ir para onde eu vou.
34 Naza gamazi gosohoꞌ ma tiꞌ lo lo huko nolo-lingimuve: Lingine nene ge luka neme ne luꞌne geme livoꞌ minilo. Ee, neniꞌ luꞌne lengeme nouvoniꞌ neꞌmine igi lingine nesi nene ge luka neme ne luꞌne geme livoꞌ minilo.
34 Eu lhes dou este novo mandamento: amem uns aos outros. Assim como eu os amei, amem também uns aos outros.
35 Eveneꞌ mukiꞌ nete lingine neniꞌ izipahaꞌne zuhoutiꞌ nizave li ningi gililizaniꞌ nene lingine ge luka neme ne luꞌne geme li minilizadotiꞌ nene ningi gililisave.
35 Se tiverem amor uns pelos outros, todos saberão que vocês são meus discípulos.
36 Neꞌmine lavo Simoniꞌ Petoloꞌ aza Izesuꞌni tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ ve: Guvekasi ve, gaza zala viliningumuꞌ nolane. Neꞌmine lavo Izesuꞌ aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Naza voloda nene idise nene gaza ngelo neꞌmeto vamolosaba asi alingeꞌ nene neꞌmeto volosane.
36 Simão Pedro perguntou a Jesus: — Senhor, para onde é que o senhor vai? Jesus respondeu:
37 Neꞌmine lavo Petoloꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Guvekasi ve, idise nene nanitekumuꞌ geꞌmeto vamolove. Gaza libililiza akaloꞌ volosa nolilineꞌ nene naza nene geikumuꞌ okoꞌne nene ha hulolosuve.
37 Pedro tornou a perguntar: — Senhor, por que eu não posso segui-lo agora? Eu estou pronto para morrer pelo senhor!
38 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza okonga nenikumuꞌ ha hulolosuve nolabe. Oꞌove. Idise melotiꞌ nene okoloholiꞌmo olihe nolo molamivo gaza neniꞌ nene ningamuve ve lo ataize gamene setohamo lolosane.
38 — Está mesmo? — perguntou Jesus. — Pois eu afirmo a você que isto é verdade: antes que o galo cante, você dirá três vezes que não me conhece.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 13, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.