João 11
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NTLH
1 Betania numudotiꞌ ve ma minineꞌ nene gulive Lasaloꞌ ve. Aꞌmine ve nene initeꞌ gize do minineꞌ. Idoꞌ alungo setaꞌ atelehoi alunoloi Maliaki Mataki nene makaꞌ hamoꞌ numudotiꞌ minasineꞌ ve.
1 Um homem chamado Lázaro estava doente. Ele era do povoado de Betânia, onde Maria e a sua irmã Marta moravam.
2 Aꞌmine meuko guliveꞌve nouvoniꞌ Maliaꞌ Guvelesi veꞌmi gizeneloꞌ uveli lamineꞌ leke-do godolo zopovodunuꞌ gilite-dineꞌ alu nene initeꞌ gize dave Lasaloꞌ alunolo minineꞌ ve.
2 (Esta Maria era a mesma que pôs perfume nos pés do Senhor Jesus e os enxugou com os seus cabelos. Era o irmão dela, Lázaro, que estava doente.)
3 Minineꞌ nenako alunolo setaꞌ ingine Izesuda gamazi tiꞌ li li hulasineꞌ: Guvekasi ve, gelezo. Gaza luka eme minanive ma nene initeꞌ gize dave.
3 As duas irmãs mandaram dizer a Jesus: — Senhor, o seu querido amigo Lázaro está doente!
4 Idoꞌ Izesuꞌ nene aꞌmine gamazi gelosa tiꞌ lo lineꞌ: Initeꞌ gize daniꞌ nene mudise helelive losa nevoba asi Oꞌmosoꞌmi guvele monelive losasi idoꞌ nelotiꞌ nene Oꞌmosoꞌmi gipele neniꞌ nene di hozi li-nidilizangumuꞌ ve losasi nene initeꞌ gize daniꞌ ve.
4 Quando Jesus recebeu a notícia, disse:
5 Idoꞌ Izesuꞌ aza Mataꞌnisi alunolosi idoꞌ uvoꞌnibine Lasaloꞌnisi nene lulo ngeme minive minaniꞌza
5 Jesus amava muito Marta, e a sua irmã, e também Lázaro.
6 Lasaloꞌ initeꞌ gize dave li laniꞌ gamaziꞌve gilidotiꞌ nene gohi gamene sitaꞌ ma imineꞌ molo aꞌmine minineꞌ ebekuꞌ nene ha minineꞌ ve.
6 Porém quando soube que Lázaro estava doente, ainda ficou dois dias onde estava.
7 Neꞌmine ogo izipahala zuho alingeꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ ve: Laza Zudaia misubouko nene gohi vukeꞌzo.
7 Então disse aos seus discípulos:
8 Neꞌmine lavo izipahala zuho ingine tiꞌ li laniꞌ ve: Tisazo, aꞌmida aizeꞌ aꞌmene Zuda vete geheni gibililisa aniꞌ ma nene gohi volone nolabe.
8 Mas eles disseram: — Mestre, faz tão pouco tempo que o povo de lá queria matá-lo a pedradas, e o senhor quer voltar?
9 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Gamene hamokuꞌ hoꞌ loꞌmo do vo tuvelu (12) aua neꞌmida novivo aꞌmine tuvelu (12) aua nene olihe osuꞌ lamidoꞌ gono nene ha doꞌmo vo minelesune. Ve ma ingine labanaꞌ ele neivo aka monilizaniꞌ nene me misubouꞌ hize labanaꞌ elaaꞌ ive nene ningi nizaniꞌ nenako neꞌmo nene zodohoꞌ ngebelamivo ha aka monilisave.
9 Jesus respondeu:
10 Idoꞌ ve ma ingine litiꞌmuso izavo aꞌminguꞌ monilizave nene inginela hize labanaꞌ ele-ngedeli labanaꞌ nomineꞌ nenako neꞌmo nene mo zodohoꞌ izilisave.
10 Mas, se anda de noite, tropeça porque nele não existe luz.
11 Neꞌmine lo gohi imineꞌ molo tiꞌ lo lineꞌ: Leliꞌ zogo ve Lasaloꞌ aza nene mo ongo neive. Naza nene uꞌmukoꞌ olosa volosuve.
11 Jesus disse isso e depois continuou:
12 Neꞌmine lavo izipahala zuho ingine tiꞌ li li-imaniꞌ: Guvekasi ve, aza okise ongo nolineꞌ nene alingeꞌ lamineꞌ geleleseive laniꞌ.
12 — Senhor, se ele está dormindo, isso quer dizer que vai ficar bom! — disseram eles.
13 Izesuꞌ aza ongo neive lineꞌ nene mo hilingumuꞌ lineꞌza ingine gilaniꞌ nene ha okise ongangumuꞌ lihe li gilaniꞌ ve.
13 Mas o que Jesus queria dizer era que Lázaro estava morto. Porém eles pensavam que ele estivesse falando do sono natural.
14 Nemuꞌ nene Izesuꞌ aza lo ngoloꞌ lo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lasaloꞌ nene mo hele neive.
14 Então Jesus disse claramente:
15 Idoꞌ naza hilineꞌ gameneuꞌ ezesi minamuvoniꞌ nene lamineꞌ ve lo gele nouve. Nene nanitekumuꞌ ve. Lingine Lasaloꞌ hilidotiꞌ nene nenikumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ ikevo lengiꞌ hize eleꞌ o-lengedeleseive losa nemuꞌ nene naza minamuvoniꞌ nene lamineꞌ ve lo gele nouve. Neꞌmine nouvoniꞌza aꞌmine Lasaloda nene vukeꞌ nalo.
15 mas eu estou alegre por não ter estado lá com ele, pois assim vocês vão crer. Vamos até a casa dele.
16 Neꞌmine lavo lobeꞌ izipe ve lave Tomasiꞌ aza Izesuꞌ izipahala gonolomotine tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lazasi Izesuꞌnisi nene libili hililizangisi makatoꞌ lazasi vukeꞌzo.
16 Então Tomé, chamado “o Gêmeo”, disse aos outros discípulos: — Vamos nós também a fim de morrer com o Mestre!
17 Idoꞌ Izesuꞌ Nene Lasaloꞌ numuꞌvela vo hetelavo Lasaloꞌni galese ize-dekunivo mo gamene setaꞌ ve setaꞌ ve minave li likevo ningo gilineꞌ ve.
17 Quando Jesus chegou, já fazia quatro dias que Lázaro havia sido sepultado.
18 Idoꞌ aꞌmine Betania numuno ebeꞌ nene Zelusalemi numuno ebetotiꞌ tuu (2) maili (tili kilomita) neꞌmino avita minineꞌ.
18 Betânia ficava a menos de três quilômetros de Jerusalém,
19 Neꞌmino neivo Zuda ve vaiꞌ nene Maliaki Mataki uvoꞌnibo hilingumuꞌ nene mulumoꞌine gili ive nama i-ngidi di lamineꞌ i-ngidilisa vaniꞌ ve.
19 e muitas pessoas tinham vindo visitar Marta e Maria para as consolarem por causa da morte do irmão.
20 Idoꞌ Izesuꞌ nene nave li-imikevo Mataꞌ aza oto akaloꞌ navo voteneꞌ o-delesa vineꞌza Maliaꞌ neve nene numunguko minineꞌ ve.
20 Quando Marta soube que Jesus estava chegando, foi encontrar-se com ele. Porém Maria ficou sentada em casa.
21 Mataꞌ aza Izesuꞌ naada vo hetelo tiꞌ lo lo-imineꞌ ve: Guvekasi ve, geiꞌ nene mela ogo minanidoꞌ neidiniko uvoꞌneho helamidine.
21 Então Marta disse a Jesus: — Se o senhor estivesse aqui, o meu irmão não teria morrido!
22 Ne neiha idisesi nene Oꞌmosola nanitekumuꞌ longoꞌ o-delibe ha gele gemeleseive lo gele nouve.
22 Mas eu sei que, mesmo assim, Deus lhe dará tudo o que o senhor pedir a ele.
23 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Uvaho nene gohi vele gizo oteleseive.
23 — O seu irmão vai ressuscitar! — disse Jesus.
24 Neꞌmine lavo Mataꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Ee, alingeꞌ gamene nabala eveneꞌ hilaniꞌ otilizaniꞌ gameneuꞌ nene azasi oteleseive losa gele nouve.
24 Marta respondeu: — Eu sei que ele vai ressuscitar no último dia!
25 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Neniꞌ neve nene helaakutiꞌ otaakisi idoꞌ minevoꞌ minevoꞌ ogakisi do sotoꞌ uve nene nouve. Nenikumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi minilizave mukiꞌ nene hililizaha nesi nene ha gohi miniviꞌ miniviꞌ igi minilisave.
25 Então Jesus afirmou:
26 Ee, idoꞌ ve ma ingine miniviꞌ aliviꞌ igi mini nenikumuꞌ gilii gili eleꞌvoleꞌ igi minilizave mukiꞌ nene mo mudise hili osuꞌ lami miniviꞌ miniviꞌ igivoꞌ minilisave. Gamazi mene noluvongumuꞌ nene gele eleꞌvoleꞌ abe amane.
26 e quem vive e crê em mim nunca morrerá. Você acredita nisso?
27 Neꞌmine lavo Mataꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Guvekasi ve, naza mo gele eleꞌvoleꞌ o nouve. Geiꞌ nene Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelesa gimiselelesa live eiꞌ gipele me misubouꞌ aloseive lave ma nene nane losa gele nouve.
27 — Sim, senhor! — disse ela. — Eu creio que o senhor é o Messias , o Filho de Deus, que devia vir ao mundo.
28 Neꞌmine lo Mataꞌ aza tineꞌ molo ogo atelehine Maliaꞌni vise lo do abazaꞌ o-do zegeno tiꞌ lo lo-imineꞌ: Maliazo, Tisaꞌ nene mo omo mino geikumuꞌ nolive.
28 Depois de dizer isso, Marta foi, chamou Maria, a sua irmã, e lhe disse em particular: — O Mestre chegou e está chamando você.
29 Neꞌmine lavo gelo oto aꞌmine neida vineꞌ ve.
29 Quando Maria ouviu isso, levantou-se depressa e foi encontrar-se com Jesus.
30 Izesuꞌ nene Maliale Matale numuꞌine ebeꞌninguꞌ olihe ogo hetelamo Mataꞌ vo voteneꞌ o-dineꞌ ebeta nene havoꞌ minineꞌ ve.
30 Pois ele não tinha chegado ao povoado, mas ainda estava no lugar onde Marta o havia encontrado.
31 Idoꞌ Zuda aleve igi Maliaꞌni mulumo gili-di ive nama igi eleꞌmizi minaniꞌ aleve ingine Maliaꞌ liteꞌ lo oto numungutiꞌ lemo vineꞌ nene ningi gonoso galesela vo ive nama olosa novive li eꞌmeti vaniꞌ ve.
31 As pessoas que estavam na casa com Maria, consolando-a, viram que ela se levantou e saiu depressa. Então foram atrás dela, pois pensavam que ela ia ao túmulo para chorar ali.
32 Neꞌmine navo Maliaꞌ nene Izesuꞌ neida vo hetelo eze ningo gizeneuꞌ golo hizo noongo tiꞌ lo lineꞌ ve: Guvekasi ve, geiꞌ nene mela ogo minanidoꞌ neidiniko uvoꞌneho nene helamidine.
32 Maria chegou ao lugar onde Jesus estava e logo que o viu caiu aos pés dele e disse: — Se o senhor tivesse estado aqui, o meu irmão não teria morrido!
33 Neꞌmine lo ive ogo neivo idoꞌ ezesi ave nesi nene ive navo nene ningo lulosi mutuhavo Izesuꞌ gisingisi molo minineꞌ ve.
33 Jesus viu Maria chorando e viu as pessoas que estavam com ela chorando também. Então ficou muito comovido e aflito
34 Neꞌmino mino lingine Lasaloꞌni nene zala mili-di nizave lavo ingine tiꞌ li laniꞌ: Guvekasi ve, gaza nene ningelinge. Ano.
34 e perguntou: — Venha ver, senhor! — responderam.
35 Neꞌmine nilavo Izesuꞌni nene vele novozo doꞌmozineꞌ ve.
35 Jesus chorou.
36 Neꞌmine neivo aꞌmida Zuda ve minaniꞌ nete nene tiꞌ li laniꞌ ve: Aizoo, ve meꞌmo Lasaloꞌni nene atoliꞌmine ogo lulo eme minaaniꞌ neineꞌ ningiꞌ nalo.
36 Então as pessoas disseram: — Vejam como ele amava Lázaro!
37 Neꞌmine laniꞌza linge ma nete nene tiꞌ li laniꞌ ve: Ve meve nene vele like minive ma do lamineꞌ o-de neineꞌ nenako hilive mene helamilive lo initeꞌ ma o-delinako neꞌmine amivo helave.
37 Mas algumas delas disseram: — Ele curou o cego. Será que não poderia ter feito alguma coisa para que Lázaro não morresse?
38 Izesuꞌ nene gohi gisingisi moloꞌmo gonoso galesela aniꞌ ve. Aꞌmine gonoso galese nene geheni mulikuꞌ neivo gatedoꞌ nene geheni naba di tilikavo minineꞌ ve.
38 Jesus ficou outra vez muito comovido. Ele foi até o túmulo, que era uma gruta com uma pedra colocada na entrada,
39 Aꞌmine geheni nene di hulilo lo Izesuꞌ lavo Mataꞌ aꞌmine hiliveꞌmi alunolo neꞌmo tiꞌ lo lineꞌ ve: Guvekasi ve, aꞌmine ve nene gamene setaꞌ ve setaꞌ ve neꞌmine minaaniꞌ nenako idise nene unuvo goloso oloseive.
39 e ordenou: Marta, a irmã do morto, disse: — Senhor, ele está cheirando mal, pois já faz quatro dias que foi sepultado!
40 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aꞌmidoꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza gele eleꞌvoleꞌ ilineꞌ nene Oꞌmosoꞌmo amuzoꞌve do sotoꞌ ilineꞌ ningelesane lo lo-gimuhe lo-gemamuvoniꞌ neve. Gaza gele eleꞌvoleꞌ ozo.
40 Jesus respondeu:
41 Neꞌmine lavo aꞌmine gonoso galeseloꞌ geheni naba tilikaniꞌ nene di hulikevo Izesuꞌ aza vokeneꞌ ogo veleta ningo tiꞌ lo lineꞌ: Ahono, gaza gele nemaningumuꞌ nene isaaꞌ neve lo geita noluve.
41 Então tiraram a pedra. Jesus olhou para o céu e disse:
42 Gaza gamene gamene gele nemaaꞌ naineꞌ nene naza ha gele nouha eveneꞌ mene nizaniꞌ nete neniꞌ nene geiꞌ nimiselane li gili eleꞌvoleꞌ ilizave losa engikumuꞌ nene mene gamazi nene noluve.
42 Eu sei que sempre me ouves; mas eu estou dizendo isso por causa de toda esta gente que está aqui, para que eles creiam que tu me enviaste.
43 Neꞌmine lo nolo nabautiꞌ tiꞌ lo vise lineꞌ: Lasaloo, neutiꞌ nene heta lemo ano.
43 Depois de dizer isso, gritou:
44 Neꞌmine lavo aꞌmine hilive nene banisi neꞌminedunuꞌ asabuꞌ izimikaniꞌ minineꞌ nene leme hetoꞌ ineꞌ ve. Neꞌmine ogavo Izesuꞌ aza aꞌmine initeꞌ nene apasi di huli-dilo. Vilize. Tiꞌ lavo neꞌmine i-daniꞌ ve.
44 E o morto saiu. Os seus pés e as suas mãos estavam enfaixados com tiras de pano, e o seu rosto estava enrolado com um pano. Então Jesus disse:
45 Neꞌmine ogavo Maliaꞌ neida aniꞌ Zuda ve linge mukiꞌ nene ingine Izesuꞌ initeꞌ ineꞌ nemuꞌ nene ningi ezemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ ve.
45 Muitas pessoas que tinham ido visitar Maria viram o que Jesus tinha feito e creram nele.
46 Neꞌmine aniꞌza linge ma nete nene Halisaioꞌ ve nizada vi Izesuꞌ ineꞌ initeꞌ nemuꞌ nene li-ngimaniꞌ ve.
46 Mas algumas pessoas voltaram e contaram aos fariseus o que ele havia feito.
47 Neꞌmine ikevo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ Halisaioꞌ vesi nene Zuda veti kanisole ve naba linge minaniꞌ nene vise li di nubo i-ngidi tiꞌ li laniꞌ: Aꞌmine ve nene atoliꞌmine suno vaiꞌ nodangumuꞌ nene nadiꞌ o-deꞌ nalone.
47 Então os fariseus e os chefes dos sacerdotes se reuniram com o Conselho Superior e disseram: — O que é que nós vamos fazer? Esse homem está fazendo muitos milagres!
48 Laza ninge mate-dekunivo neꞌmine o do vo minelineꞌ nene eveneꞌ mukiꞌ ingine ezemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi eꞌmetilisave. Neꞌmine ikevo Loma ve nete nene igi leliꞌ monoꞌ numuno nabate nesi idoꞌ Zuda ve mukiꞌ leliꞌ nesi nene di goloso i-lidilisave.
48 Se deixarmos que ele continue fazendo essas coisas, todos vão crer nele. Aí as autoridades romanas agirão contra nós e destruirão o Templo e o nosso país.
49 Neꞌmine likevo engikutiꞌ ve ma aꞌmine kilisimasiuꞌ evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ aveti ve nabaꞌine minive Kaiahaꞌ aza Loma ve igi libilikelizave lo gelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ ve: Lingine negi nizahe.
49 Então Caifás, que naquele ano era o Grande Sacerdote , disse: — Vocês não sabem nada!
50 Zuda ve mukiꞌ hilikilizave lo belekunivo eveneꞌ mukitoꞌ medelo aꞌmine ve hamokovoꞌ helelineꞌ nene lamineꞌ o neineꞌ ma gilamaniꞌ nehe.
50 Será que não entendem que para vocês é melhor que morra apenas um homem pelo povo do que deixar que o país todo seja destruído?
51 Idoꞌ Kaiahaꞌ neꞌmine lineꞌ nene asiꞌve galatiꞌ gelo lamive. Asi aza aꞌmine kilisimasiuꞌ nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ aveti ve nabaꞌine minidiꞌmo ve losa Oꞌmosoꞌmi veletiꞌ gamazi nene polohete laaꞌ aniꞌ neꞌmino Izesuꞌ Zuda ve mukikumuꞌ helelineꞌ o neineꞌ nemuꞌ lineꞌ ve.
51 Naquele momento Caifás não estava falando por si mesmo. Mas, como ele era o Grande Sacerdote naquele ano, estava profetizando que Jesus ia morrer pela nação.
52 Idoꞌ helelineꞌ ogavo hilineꞌ nene Zuda ve mukiꞌ engikumukovoꞌ nevoba asi Oꞌmosoꞌmi izipahala mukiꞌ ato atoꞌ ebekuꞌ miniꞌmi monave nene do hamoꞌ zuho loloꞌ o-ngedelingumukisi nene helelineꞌ ogavosa hilineꞌ ve.
52 E não somente pela nação, mas também para reunir em um só corpo todos os filhos de Deus que estão espalhados por toda parte.
53 Idoꞌ nelotiꞌ nene Izesuꞌni bililiza akamuꞌ viseꞌ igi lovo gizi minaniꞌ ve.
53 Então, daquele dia em diante, os líderes judeus fizeram planos para matar Jesus.
54 Neꞌmine igi minaniꞌ nenako nemuꞌ nene Izesuꞌ aza gohi Zuda vetinguꞌ sotoꞌ mino monamilidoꞌ ogavo aꞌmine minineꞌ ebeꞌ nene hulo vo misubo hadive neꞌmi gahevela numuno ebeꞌ ma gulive Ehelaimi nela vo izipahala zuhosi aꞌmida vi minaniꞌ ve.
54 Por isso ele já não andava publicamente na Judeia, mas foi para uma região perto do deserto, a uma cidade chamada Efraim, e ficou ali com os seus discípulos.
55 Idoꞌ Aigita misubouꞌ minaniꞌ gameneloꞌ nene Oꞌmosoꞌmo avoꞌningine iseꞌine izingumuꞌ gili Zuda ve nosoꞌ niteꞌ ni holiseꞌ minaaꞌ aniꞌ gamene nene avitoꞌ ogavo eveneꞌ mukiꞌ Zelusalemi numuno ebeliꞌmi gahevela miniꞌmi monaniꞌ nene aꞌmine gamene alingumuꞌ nene Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ nene goloso niteꞌine nomivo lamineꞌ minilisa ingine igaꞌ naniꞌ niteꞌ neꞌmine nene olone li aꞌmine Zelusalemi ebekuꞌ nene vi minaniꞌ ve.
55 Faltava pouco tempo para a Festa da Páscoa . Muitos judeus foram a Jerusalém antes da festa para tomar parte na cerimônia de purificação .
56 Neꞌmine igi monoꞌ numuno nabauꞌ vi minanguꞌ nene engikuꞌ tiꞌ li longoꞌ igi minaniꞌ ve: Izesuꞌ nene holiseꞌ gamene noalitinguꞌ nene mela ngelo amoloseive. Nemuꞌ lingine nadive li gili nizave.
56 Eles procuravam Jesus e, no pátio do Templo, perguntavam uns aos outros: — O que é que vocês acham? Será que ele vem à festa?
57 Idoꞌ evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ Halisaioꞌ ve nesi nene Izesuꞌnimuꞌ gamazi tiꞌ li li hukikaniꞌ ve: Analoꞌ daloneꞌ nenaze. Eze minineꞌ ebekumuꞌ nene ve ma gele nolineꞌ nene aza ogo lo sotoꞌ ogo lo-lemelive.
57 Os chefes dos sacerdotes e os fariseus queriam prender Jesus. Por isso tinham dado ordem para que, se alguém soubesse, contasse onde ele estava.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 11, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.