Atos 25

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI

Sair da comparação
AAI TUR GEWASIN O BAIBASIT BOUBUN
1 Hesitoꞌ aza ogo ngamani naba loloꞌ ogo gamene seto hamovoꞌ mino Kaesalea ebeꞌ hulo nelotiꞌ Zelusalemi ebeta dizo vineꞌ.
1 Festus na Judea wanawanan gawan ana efan bai ma veya tounu ufunamaim Caesarea ihamiy yen na Jerusalem tit.
2 Dizo hetelavo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ Zuda veti ve nabaꞌine lingesi ezela igi Pauloꞌ goniꞌveꞌmi monovo li-imaniꞌ.
2 Nati’imaim firis ukwarih naatu Jew hai orot ukwarih hina Paul ana kakafih isan ubar hitin Festus hifefeyan.
3 Idoꞌ gomuꞌ lovo gizi huki akaloꞌ gohoni ongo belelone li ngamani naba Hesitoꞌni tiꞌ li golo izaniꞌ: Mulude do hongu lo-ledo Pauloꞌni Zelusalemi numuda imiseleline losa nolo-gimune.
3 Hikokok i mi’itube hai kokomaim tasinaf Paul tiyafar au Jerusalem tayen. Iti na’atube hisisinaf anayabin i Paul tayen tanan efamaim hita’asabun isan hiyakitifuw.
4 Likevo Hesitoꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Pauloꞌ aza Kaesalea ebeta nalaꞌ numunguꞌ nalatoꞌ neive. Neinako naza ngomo ma nomino aꞌmida lemelesa nouve.
4 Baise Festus iyafutih eo, “Paul i Caesarea imaim dibur ema’am, naatu ayu taiyuwu iti boro’omo nati’imaim anan.
5 Nemuꞌ lengitatiꞌ eveneꞌ naba minaniꞌ nete ingine ma giꞌmizavo makaꞌ lemelone. Idoꞌ aꞌmine ve nene lihimeꞌve nolineꞌ nene goniꞌ i-dilisave.
5 Imih a orot ukwarih i boro ayu bairi anan Caesarea anatit abis kakafin sisinaf na’at boro imaim ana kakafih isan ubar hinitin.”
6 Neꞌmine lo Hesitoꞌ aza gamene eiti nehe teni nehe neꞌmine Zelusalemi aleveti vovoꞌninguꞌ mino Kaesalea ebeta lemo vineꞌ. Lemo vo ongo goꞌ lavo goniꞌ do helaaꞌ moꞌmosiꞌveloꞌ dizo minoo aza Pauloꞌnimuꞌ lavo eleꞌmizi dizaniꞌ.
6 Festus veya etei eight o ten na’atube nati’imaim bairi hima, imaibo au Seseria matabir maiye re. Naatu in marto basit Festus baibatiyen ana efanamaim mare naatu iuwih Paul hibai hina hirun.
7 Eleꞌmizi dizikevo neivo Zelusalemi numudatiꞌ limi minaniꞌ Zuda ve ingine di vodo vodo i-di initeꞌ goloso naba neꞌmine manaꞌmine ogave li di neuꞌ manauꞌ igi li-daniꞌ. Neꞌmine li li-daniꞌza aꞌmine gamaziꞌmi gihileꞌve nene ngeli di sotoꞌ mili Helikiꞌni elebizamaniꞌ.
7 Paul hibai hina hirur ana maramaim Jew sabuw iyab Jerusalemane hire hinan etei hina sisibin roun roun hi’a’ar bebera’uh baifuwen tur kakafih moumurih maiyow hibow hitit ubar hitin hio, baise hai tur hio i men kafaita biturobe’emih.
8 Neꞌmine ikevo Pauloꞌ monovoꞌve lo sotoꞌ ogo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Zuda vete li hukaniꞌ louꞌ gamazi ma avutoꞌ amo idoꞌ monoꞌ numuno naba do gopo amo idoꞌ Loma veti guvetesi ve nabaꞌmi gamazi ma avutoꞌ amuvoniꞌ ma neive.
8 Imaibo Paul taiyuwin wasfafar eo, “Ayu i men kafai abisa ta kakafin asinaf. Jew hai ofafar ai gigim, na’atube Tafaror Bar ai gigim, o Rome ana Aiwob ai gigimimih.
9 Neꞌmine lavo Hesitoꞌ aza Zuda ve neze ningavo lamineꞌ ilive lo gaꞌine hizo Pauloꞌni tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Zelusalemi numuda geleꞌmizo vo aꞌmida gonika geleloniꞌ nene lamineꞌ ilineꞌ o-neihe. Nadive lo gele nane.
9 Baise Festus i kok mi’itube Jew sabuw tiyasisirih, imih ibatiy eo, “O kukokok inayen Jerusalem imaim iti ubar tibit isan a baibatiyen imaim ananowar?”
10 Neꞌmine lo longoꞌ o-davo Pauloꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Loma veti guvetesi ve naba Kaesaleꞌ goniꞌ numuꞌveuꞌ omo nouve. Loma ve nouvonako nemuꞌ meꞌmingukovoꞌ goniꞌne gili-nidilizave lo gele nouve. Gaza neniꞌ monovoꞌne mo gele naineꞌ ma neive. Naza nene Zuda ve ma do goloso o-ngedesaꞌmuvoniꞌ ma neive.
10 Paul iya’afut eo, “Ayu i Rome Aiwob ana baibatiyen efan nanamaim abatabat, imih ayu i boro iti imaim ana baibatiyen anab. O iso’ob ayu i men kafai abisa kakafin asinaf Jew sabuw isah.
11 Naza lihimeꞌne apasi-nidi nibili hililizaniꞌ votigileloꞌ lihime dokuvo gaza nebele helelove lo lanidiniko naza aꞌmine gamazikaloꞌ eꞌmenga lamuvodiba ingine soza li hazamuꞌ gonitoꞌ neleꞌmizi nimilanako engiꞌ muluꞌine do lamineꞌ o-ngedo neze nene aꞌninguꞌ milalizaniꞌ aka nomive. Loma veti guvetesi ve naba Kaesaleꞌ eiꞌ hamoꞌ goniꞌne gele-nedelive lo nemuꞌ eita noluve.
11 Ayu ofafar ana’astu’ub imaim nabonawiyu morob ana baibasit anabaib i boro men morob ana haiw. Baise baifuwenamaim ubar hinabitu na’at, orot babin men ta ana fair ema’am boro ayu nabuw umahimaim nitihimih, ayu i boro kwaniyafaru anan Caesar nanaimaim au tur nanowar.”
12 Neꞌmine lo lavo Hesitoꞌ aza kanisoleꞌvesi li voleloꞌ meloꞌ igi Pauloꞌni tiꞌ lo lo-imineꞌ: Guvelesi ve naba Kaesaleꞌ gamazika gelelive lo nolaineꞌ nemuꞌ aꞌmine guvelesi ve nabala viline.
12 Imaibo Festus ana kou’ay orot gagamih not wairafih bairi hio ufunamaim tatabir Paul iya’afut eo, “O Caesar a tur nowar isan io, imih o boro Caesar isan inan.”
13 Neꞌmine lavo gamene ma ogo vavo nimini misubo gohilatiꞌ guvelesi ve naba ma gulive Agilipaki idoꞌ alunolo Belenikeki ingine Hesitoꞌni analoꞌ dalosive li Kaesalea ebeta limasineꞌ.
13 Veya afa ufunamaim aiwob orot Agripa, Bernis hairi hina Caesarea hitit, Festus ana bowabow baib isan ana merar yinamih.
14 Limi aꞌmida gamene ngomosiꞌ ma miniviꞌ diviꞌ nasivo Hesitoꞌ nene Pauloꞌ gamaziꞌve veteteꞌ ogo guvelesi ve nolo-emo tiꞌ lo lineꞌ: Helikiꞌ aza nene ve ma nalaꞌ numunguꞌ mininguꞌ haza hulomiko vavo neivo
14 Hina nati’imaim hima veya bai’ab na’atube sasawar ufunamaim Paul ana tur eowen eo, “Paul mi’itube wawasfafar isan Festus aiwob orot ihamiy ema’am.
15 naza Zelusalemi numuda dizo nouvo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi idoꞌ Zuda veti monoꞌ gizebo vesi ingine aꞌmine veꞌmi gamaziꞌvemuꞌ li-nimi mulumo gono emo lihimeꞌve apase-deline li longoꞌ i-nidave.
15 Naatu ayu au Jerusalem anan ana veya’amaim Jew hai firis ukwarih naatu regaregah ai’in, orot ukwarih ubar hitin ayu asabunin morob isan hi’uwu.
16 Longoꞌ i-nidikevo tiꞌ lo lo-ngimuvoniꞌ: Loma ve leliꞌ monovote neꞌmino nomive. Ve ma goniꞌve neivo ma laza goniꞌ nii-daveti muluꞌine do lamineꞌ o-ngedelesa aꞌmine ve aꞌninguꞌ haza gopo molosaꞌmune. Gomuꞌ nene goniꞌ nii-daveti veꞌnidoꞌ eleꞌmize molokunivo goniꞌ i-daniꞌ initetoꞌ do tineꞌ molo gamazi gohi lo-ngemavo gelaaꞌ noune.
16 Baise ayu auwih, aki Rome ai ofafaramaim orot asir bai na baibatiyen isan ana ef men ema’am, baise wantoro’ot i boro sabuw iyab ubar tibin bairi roun roun hinabat hina’o, saise i ana ef nama’am na’at taiyuwin boro nahimaim nabat nawasfafar.
17 Neꞌmine lo lo-ngemekuvo ingine limi mela hetelikevo gamene haꞌna minamo gamene hamokovoꞌ ongokuvo goꞌ lavo goniꞌ do helaaꞌ moꞌmositoꞌ dize mino aꞌmine vemuꞌ lokuvo eleꞌmizi dizaniꞌ.
17 Naatu nati sabuw ayu bairi ana atitit ana veya, ayu veya men au’uf atain, faiwat a’in marto baibatiyen ana efanamaim amare, orot auwih hibai hina hirun.
18 Eleꞌmizi dizikevo goniꞌ i-dave oti gamazi laniꞌza naza lihimeꞌve li sotoꞌ igi goloso nitekumuꞌ lilizahe lo uha neꞌmine initekumuꞌ lami
18 Sabuw ubar hibitin ana kakafih hibow hititit i men kafa’imo sawar kakafih ayu anotanotamaim hibow hitit ubar hitinimih.
19 engiꞌ monoꞌinemukovoꞌ li hilive ma gulive Izesuꞌnimuꞌ gamazi laniꞌ. Pauloꞌ aza aꞌmine ve hilingutiꞌ ote neive lavo ataize li elemaniꞌ.
19 En baise, gamin afa ibo taiyuwih hai kwafiren isan. Naatu orot wabin Jesu momorob Paul yawasin ma rouw eo isan hibow hitit.
20 Neꞌmine ikevo aꞌneꞌmine gamaziꞌmi monovo nado do sotoꞌ ogo gelelove lo gaꞌne mukiꞌ gelo tiꞌ lo longoꞌ o-duve: Gaza Zelusalemi numudoꞌ geleꞌmizosa aꞌmidoꞌ aꞌmine gonika geleloniꞌ nene lamineꞌ ilihe. Idoꞌ neꞌmine lo longoꞌ okuvo
20 Au kasiy ra’at, iti tur boro mi’itube ata bow gewas, imih ayu Paul au i takokok na’at tayen tan Jerusalem imaim iti ubar isan hitibatiy.
21 Pauloꞌ aza Loma veti guvetesi ve naba goniꞌve do helelingumuꞌ gizebo ogo minelove lavo naza nene nalaꞌ numunguꞌ mene neivo lingine gizebo i-di nizavo Loma ebeta guvelesi ve naba Kaesaleꞌ neida imiseleloniꞌ gamene alitavo vilive lo gizebo i-dilizaniꞌ ami aleve lo-ngimuvoniꞌ.
21 Baise Paul ifefeyanu kok i Caesar baibatiyen titin, imih ayu auwih dibur baremaim hihirafut hima’uh hima, ayu ef atanuwet imaibo atiyafar tan Aiwob Caesar biyan.”
22 Hesitoꞌ tiꞌ lo lo-emavo Agilipaꞌ aza tiꞌ lo lo-emo lineꞌ: Naza aꞌmine veꞌmo gamazi lavo gelelesa gele nouve. Neꞌmine lavo Hesitoꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Neꞌmine lo ma aizeꞌ geleline.
22 Basit Agripa Festus iu, “Ayu akokok iti orot nao ayu taiyuwu ananowar.” Festus iya’afut eo, “Marasibo nao inanowar.”
23 Neꞌmine lavo ingi goꞌ lavo Agilipaꞌ ve alunolo Belenikeꞌ ve gonolise atoliꞌmine igi ngolize alize izi mulise mili gamazi gilaaꞌ aniꞌ numunguꞌ dizikesivo amiliti guveꞌinesi ve inginesi idoꞌ aꞌmine ebekuꞌ dizi minasive ngeꞌmeti dizaniꞌ. Dizikevo Hesitoꞌ lavo Pauloꞌni eleꞌmizi dizaniꞌ.
23 Hi’in marto Agripa, Bernis hairi hirutaburih auman hinawiyih rou’ay bar gagamin wanawanan hirun, baiyowayah hai orot gagamih naatu bar merar hai orot gagamih bairi. Naatu Festus iyunih Paul hibai hina hirun.
24 Eleꞌmizi dizikevo Hesitoꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Guvekasi ve Agilipazo, idoꞌ lingine makaꞌ nounivesi mukitoꞌ ve mene ningilo. Zuda ve mukiꞌ nenita igi Zelusalemi numudasi idoꞌ melasi me vemuꞌ li tiꞌ li laniꞌ: Haza velesi minalinako helelive li gekeꞌ gekeꞌ laniꞌ.
24 Festus eo, “Aiwob Agripa naatu kwa iyab boun iti’imaim bairi tabita’imon, orot iti kwa’itin! Jew sabuw iyab iti’imaim tema’am naatu Jerusalemamaim iti orot isan ubar gagamin maiyow hitin ayu matou’umaim, fanah aumatawat na’in hiwow men hikokok iti orot boro yawasin tama.
25 Laniꞌza lihimeꞌve nene bele heleloneꞌ votigileloꞌ nehe lo lihimeꞌve viseꞌ uha do sotoꞌ amo Loma veti guvetesi ve nabaꞌmo goniꞌve gelelive lingumuꞌ ve losa imiselelove lo nolo hukuve.
25 Naatu ayu anunuwet men kakafin ta sinaf boro imaim tabonawiy tan tamorob. Baise anayabin ayu ifefeyanu ana kok i boro Rome ana Aiwob nahimaim tabat ana tur hitanowar. Ayu au ef men ta ema’am boro atarufut, imih ayu au Rome baiyafarin isan abogaigiwas.
26 Neꞌmine lo lo hukuvoniꞌza me veꞌmi lihimeꞌvemuꞌ viseꞌ ogo guvelesi ve nabala luhuvo niteꞌ gizelove lo giluvo geni ogave. Nemuꞌ nene lingine aꞌmine veꞌmi gamazi gili lihimeꞌvemuꞌ li-nimikevo luhuvo niteꞌ gizelove lo lengita eleꞌmize molo nouve. Idoꞌ guvekasi ve Agilipazo, gasika gele lamineꞌ ogo lo ngoloꞌ lo lo-nemeline lo gele amuzo molo nouve.
26 Baise fef kiruminamih ayu akasiy, tur abisa boro Aiwob Caesar isan anakirum. Anayabin ubar hibitin men ta yabin auman. Imih ayu abai atit kwa etei namaim, o Aiwob Agripa inibabatiy inanuwet gewas tur yabin anababatun inab naatu fef ana kirum.
27 Nalatoꞌ ve guvelesi vela imiselo luhuvo niteꞌ gizo lihimeꞌvesi lo sotoꞌ amoloniꞌ nene negi suno duvoniꞌ geleleseive lo gele nouve lo lo-ngimineꞌ.
27 Anayabin ayu ai’itin ayu isou men gewasin iti dibur orot ana ubar en asir taniyafar nanan ana itinin i men basit.”

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 25, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.