Atos 21
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs ARA
1 Idoꞌ engikisi makaꞌ minunidotiꞌ oteko hulo-ngedo vo sipiuꞌ dizuneꞌ. Dizo vovoꞌ vovoꞌ ogo lisiheꞌ ogo vo Ko ailani maloꞌ hetelune. Hetelo ongo goꞌ lavo gohi oto vo vo Lodo ailaniuꞌ vo hetelo nelotiꞌ vo Patala ebeta hetelune.
1 Depois de nos apartarmos, fizemo-nos à vela e, correndo em direitura, chegamos a Cós; no dia seguinte, a Rodes, e dali, a Pátara.
2 Vo hetelo sipi gohi ma viseꞌ ogo Hoinikia misubouko volosa neineꞌ sipi ma ningo aꞌminguꞌ dizo vune.
2 Achando um navio que ia para a Fenícia, embarcamos nele, seguindo viagem.
3 Guvo noso hukoꞌmo vo Kipilo ailani ningo adavala neivo ivileꞌ ogo Silia misubo gahevela Tilo ebeta hetelune. Neloꞌ sipiutiꞌ heneni di nihulavo
3 Quando Chipre já estava à vista, deixando-a à esquerda, navegamos para a Síria e chegamos a Tiro; pois o navio devia ser descarregado ali.
4 laza sipiutiꞌ lemo dizo Izesuꞌ evenele zuho ma ningo inginesi ongo nonivo gamene seveni vineꞌ. Aꞌmine aleve nene Oꞌmosoꞌmi Sikalahuliꞌmo do ote-ngedavo Zelusalemi numudoꞌ vamilive li Pauloꞌni li-imaniꞌ.
4 Encontrando os discípulos, permanecemos lá durante sete dias; e eles, movidos pelo Espírito, recomendavam a Paulo que não fosse a Jerusalém.
5 Neꞌmine likevo aꞌmidoꞌ nonivo voloneꞌ gamene alitavo aꞌmidotiꞌ alevesi idoꞌ veneꞌ izipahaꞌinesi leleꞌmizi numuno ebekutiꞌ di heta i-lidikevo inginesi guvo noso gahevela mino obuvote hizo Oꞌmosola lune.
5 Passados aqueles dias, tendo-nos retirado, prosseguimos viagem, acompanhados por todos, cada um com sua mulher e filhos, até fora da cidade; ajoelhados na praia, oramos.
6 Oꞌmosola lo minunidotiꞌ mo vilo likevo mo minilo lo-ngedo sipiuꞌ dizo vokunivo ingine numuꞌnida tineꞌ mili vaniꞌ ve.
6 E, despedindo-nos uns dos outros, então, embarcamos; e eles voltaram para casa.
7 Neꞌmine ikevo laza gohi apiꞌ ogo Tilo ebeꞌ hulo Tolemai ebeta vo hetelo neloꞌ Izesuꞌ evenele zuhosi lopoꞌni lapaꞌni lo numuno hamoꞌ engikisi unguneꞌ.
7 Quanto a nós, concluindo a viagem de Tiro, chegamos a Ptolemaida, onde saudamos os irmãos, passando um dia com eles.
8 Ongo goꞌ lavo Tolemai ebeꞌ hulo Kaesalea ebeta vo hetelo aꞌmine ebetoꞌ Izesuꞌ gamaziꞌve lo-ngeme ngemeꞌ ogaꞌ ive Hilipoꞌni ningo eiꞌ numuꞌveuꞌ dizo minune. Aza nene gamene galaꞌmuda vomine eveneꞌ seveni monoꞌ gonoloꞌ ngeleꞌmize milangutiꞌ minineꞌ.
8 No dia seguinte, partimos e fomos para Cesareia; e, entrando na casa de Filipe, o evangelista, que era um dos sete, ficamos com ele.
9 Eiꞌ aluvo setaꞌve setaꞌve minaniꞌ. Veloꞌ vami haza mini Oꞌmosoꞌmi Sikalahuliꞌmo luꞌninguꞌ gono davo Oꞌmosoꞌmi gamazi li sotoꞌ i ngimiꞌ ngimiꞌ igi minaaꞌ aniꞌ.
9 Tinha este quatro filhas donzelas, que profetizavam.
10 Aꞌmidoꞌ imineꞌ molo nonivo Oꞌmosoꞌmi gamazi lo sotoꞌ ogaꞌ ive ma gulive Agaboꞌ nene Zudaia misuboukotiꞌ o lomo
10 Demorando-nos ali alguns dias, desceu da Judeia um profeta chamado Ágabo;
11 nonida ogo hetelo Pauloꞌ gopololoꞌ izekineꞌ initeꞌ apaso asiꞌve gizene analoꞌ noizo tiꞌ lo lineꞌ: Oꞌmosoꞌmi Sikalahuliꞌmo tiꞌ lo nolive. Mene initeliꞌmi meleho nene Zelusalemi ebekuꞌ vo neivo aꞌminguꞌ Zuda vete uvoniꞌ neꞌmine igi nalava imi heta atoꞌ veti aꞌninguꞌ ngimilisave.
11 e, vindo ter conosco, tomando o cinto de Paulo, ligando com ele os próprios pés e mãos, declarou: Isto diz o Espírito Santo: Assim os judeus, em Jerusalém, farão ao dono deste cinto e o entregarão nas mãos dos gentios.
12 Neꞌmine lavo gelo lazasi idoꞌ aꞌmidotiꞌ alevesi Pauloꞌ aza Zelusalemi numuda dizo vamilive lo geli gelinga lo-imuneꞌza
12 Quando ouvimos estas palavras, tanto nós como os daquele lugar, rogamos a Paulo que não subisse a Jerusalém.
13 Pauloꞌ aza tiꞌ lo lo-limive: Lingine ive nama igi neniꞌ luꞌne nene nanimuꞌ di nigangi-nidave. Naza nene nalava nimilizave lo gelo ha volosa nouha idoꞌ nevoꞌ nomive. Guvelesi ve Izesuꞌ eze zuho nouvonako Zelusalemi ebeta nibili hililizaniꞌ nesi gele nouvoniꞌza haza volosuve.
13 Então, ele respondeu: Que fazeis chorando e quebrantando-me o coração? Pois estou pronto não só para ser preso, mas até para morrer em Jerusalém pelo nome do Senhor Jesus.
14 Neꞌmine lavo laza nene ngelo eiꞌ gamaziloꞌ lamosoꞌ ogavo eleseꞌ ogo mino tiꞌ lo luneꞌ: Lamineꞌ ve. Guvelesi ve lineꞌ gamazi ha sotoꞌ ilive.
14 Como, porém, não o persuadimos, conformados, dissemos: Faça-se a vontade do Senhor!
15 Neꞌmine lo nonivo gamene ma ogo vavo Zelusalemi numuda volone lo initete do vaꞌvaꞌ uneꞌ ve.
15 Passados aqueles dias, tendo feito os preparativos, subimos para Jerusalém;
16 Do vaꞌvaꞌ okunivo Kaesalea ebekutiꞌ Izesuꞌ evenele zuho linge malite leleꞌmizavo makaꞌ vune. Vo hetelekunivo leleꞌmizi ave nete ve maliꞌmi numunguꞌ leleꞌmizi milikevo dizo minune. Aꞌmine ve nene Kipilo ve mino gamene galaꞌmudatiꞌ vomine Izesuꞌ evenele minineꞌ gulive Manasoꞌ.
16 e alguns dos discípulos também vieram de Cesareia conosco, trazendo consigo Mnasom, natural de Chipre, velho discípulo, com quem nos deveríamos hospedar.
17 Zelusalemi numunguꞌ hetelekunivo Izesuꞌ zuho ngolize izi lopoꞌni laniꞌ.
17 Tendo nós chegado a Jerusalém, os irmãos nos receberam com alegria.
18 Ongo goꞌ lavo Pauloꞌ aza Zakoboꞌni vo ninge-delove lavo makaꞌ vune. Numuꞌveuꞌ vo nodizo ninguneꞌ nene monoꞌ gizebo vesi Zakobolesi makaꞌ nizaniꞌ neivo ningune.
18 No dia seguinte, Paulo foi conosco encontrar-se com Tiago, e todos os presbíteros se reuniram.
19 Ningo ngopoꞌni lo Pauloꞌ aza heta atoꞌ vetida eze gono doꞌmo nomonivo Oꞌmosoꞌmo initeꞌ mukiꞌ ogo molo ineꞌ neꞌmi gamazi veteteꞌ ogo osuꞌ lo lo-ngimineꞌ.
19 E, tendo-os saudado, contou minuciosamente o que Deus fizera entre os gentios por seu ministério.
20 Lo-ngemavo gili nemuꞌ Oꞌmoso opoꞌni li Pauloꞌni tiꞌ li li-imaniꞌ: Leze zuho make, gaza Zuda vetinguko Izesuꞌ evenele zuho liliꞌ igi vanu hizi tauseni neꞌmine nizaniꞌ nene mo ningo gele nane. Aꞌmine aleve mukiꞌ nene Moseꞌ lo huko lineꞌ gamazi nene amuzo mili hizi eleꞌ igaꞌ nave.
20 Ouvindo-o, deram eles glória a Deus e lhe disseram: Bem vês, irmão, quantas dezenas de milhares há entre os judeus que creram, e todos são zelosos da lei;
21 Neꞌmine ogavo eveneꞌ malite soza gamazi tiꞌ li li-gidikevo gilaaꞌ nave: Gaza Zuda ve haza heta atoꞌ veti vovoꞌninguꞌ miniꞌmi moni nizave inginemuꞌ nene Moseꞌ lo huko lineꞌ gamazi nene gili hulilizave laaꞌ idoꞌ gipeꞌine zuho okoꞌine lolovo huki-ngidami Zuda veti monovo danavate mukiꞌ hulilizave lo lo-ngemeꞌ ngemeꞌ ogaꞌ nane likevo gilaaꞌ nave.
21 e foram informados a teu respeito que ensinas todos os judeus entre os gentios a apostatarem de Moisés, dizendo-lhes que não devem circuncidar os filhos, nem andar segundo os costumes da lei.
22 Tiꞌ li gili geiꞌ omo nane li lilizaniꞌ nene gililisanako laza nadolone.
22 Que se há de fazer, pois? Certamente saberão da tua chegada.
23 Nemuꞌ laza gamazi ma lo-ngemesoꞌ nene ilinize. Lelita ve setaꞌve setaꞌve nizaniꞌ ingine Oꞌmosoꞌmi guliveloꞌ li mili li huki godoꞌine zopovo hukami haza nizanako
23 Faze, portanto, o que te vamos dizer: estão entre nós quatro homens que, voluntariamente, aceitaram voto;
24 gaza vo engita giꞌmizo leze Zuda veti monovo di engikisi okodine lutine Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ lamineꞌ ilive li di lamineꞌ ilo. Neꞌmine ikevo Oꞌmoso gizi imilizaniꞌ initeꞌ meni hize-ngedanivo gizi vataꞌ niigi godoꞌine zopovo huki matava ili di hulilizave. Neꞌmine ikevo mukilite ningi geikumuꞌ laniꞌ nene hazamuꞌ soza gamazi li-gidi laniꞌ nene gililisave. Idoꞌ Moseꞌ lo huko lineꞌ gamazi nene gazasi gele daaꞌ naineꞌ nesi gililisave.
24 toma-os, purifica-te com eles e faze a despesa necessária para que raspem a cabeça; e saberão todos que não é verdade o que se diz a teu respeito; e que, pelo contrário, andas também, tu mesmo, guardando a lei.
25 Idoꞌ heta atoꞌ ve Izesuꞌnimuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi nizavemuꞌ nene gozopoꞌ luhuvo niteꞌ gizo huluneꞌ nene lo hukuneꞌ gamazi nene tiꞌ lo gizuneꞌ ma neive: Avazaha oꞌmoso niteliti nosoꞌ nitekutiꞌ nami ize guloliti vaniseꞌine nami idoꞌ nalaꞌ i-ngidikevo hilaniꞌ ize gulotiꞌ nami veneꞌ vemohoꞌ idoꞌ alungo umungive gopo ingamilo lo lo huko-ngiduneꞌ ma neive.
25 Quanto aos gentios que creram, já lhes transmitimos decisões para que se abstenham das coisas sacrificadas a ídolos, do sangue, da carne de animais sufocados e das relações sexuais ilícitas.
26 Neꞌmine likevo ingi goꞌ lavo Pauloꞌ aza gamaziꞌine gelo vo aꞌmine laniꞌ ve setaꞌve setaꞌvela giꞌmizavo engikisi okoꞌine luꞌine di lamineꞌ iꞌmi vi minaniꞌ. Neꞌmine igi nizavo Pauloꞌ aza Zuda veti monoꞌ numuno nabauꞌ dizo ingine hamoꞌ hamokumuꞌ Oꞌmoso initeꞌ gizi imilizaniꞌ gamene adoꞌ okoꞌine luꞌine di lamineꞌ igi minilizaniꞌ gamene nene osuꞌ lilineꞌ gamenemuꞌ nene aꞌmine gonoloꞌ gizebo ve lo-ngimineꞌ.
26 Então, Paulo, tomando aqueles homens, no dia seguinte, tendo-se purificado com eles, entrou no templo, acertando o cumprimento dos dias da purificação, até que se fizesse a oferta em favor de cada um deles.
27 Lo-ngemavo okoꞌine luꞌine di lamineꞌ igi minilizaniꞌ gamene seveni nene osuꞌ lolosa neivo Pauloꞌ aza monoꞌ numunguꞌ neivo Asia misuboukotiꞌ Zuda ve linge ma eze ningi eveneꞌ mukiꞌ muluꞌninguꞌ hizi analoꞌ di giliꞌ li
27 Quando já estavam por findar os sete dias, os judeus vindos da Ásia, tendo visto Paulo no templo, alvoroçaram todo o povo e o agarraram,
28 gekeꞌ gekeꞌ li tiꞌ li laniꞌ: Isilaeleꞌ vekizo, alevo. Makaꞌ dalone. Aꞌmine ve mene numudoꞌ namadoꞌ mono leze Zuda ve do leme-ledo Moseꞌ lo huko-lidineꞌ gamazisi idoꞌ monoꞌ numuno mesi dovo ledevoꞌ ogo eveneꞌ mukiꞌ lo-ngeme ngemeꞌ ogaꞌ ive ma ne neive. Idoꞌ nGiliki aleve ngeleꞌmizo aꞌminguꞌ dizidiꞌmo nesi monoꞌ numudeuꞌ mene do goloso ogave li laniꞌ.
28 gritando: Israelitas, socorro! Este é o homem que por toda parte ensina todos a serem contra o povo, contra a lei e contra este lugar; ainda mais, introduziu até gregos no templo e profanou este recinto sagrado.
29 Eheso ve ma gulive Tolohimoꞌ aza Paulokisi Zelusalemi tauniuꞌ nizasivo ningi ingine nene Pauloꞌ eleꞌmizo monoꞌ numuno nabauꞌ dizihe li nemuꞌ gamazi laniꞌ.
29 Pois, antes, tinham visto Trófimo, o efésio, em sua companhia na cidade e julgavam que Paulo o introduzira no templo.
30 Neꞌmine li likevo aꞌmine ebeꞌ meꞌninge mukiꞌ gili lotiꞌ izi igi di geseꞌ igi Pauloꞌni monoꞌ numuno nabautiꞌ geleleheꞌ igi di heta aniꞌ. Di heta ikevo geti akahe gizaniꞌ.
30 Agitou-se toda a cidade, havendo concorrência do povo; e, agarrando a Paulo, arrastaram-no para fora do templo, e imediatamente foram fechadas as portas.
31 Neꞌmine igi Pauloꞌni bili hililisa navo Zelusalemi aleve mukiꞌ gulugulu li lovo gamazi nilave li gamazi hulikevo Loma veti amiliti guveꞌinesi ve naba neida nene vavo
31 Procurando eles matá-lo, chegou ao conhecimento do comandante da força que toda a Jerusalém estava amotinada.
32 aza gelo amisi idoꞌ engiꞌ gizebo veꞌine linge masi ngeleꞌmizivo lotiꞌ izi limi geti vi nizada hetelikevo guveꞌinesi vesi amisi ningi Pauloꞌni bililisa aniꞌ nene alami hulaniꞌ.
32 Então, este, levando logo soldados e centuriões, correu para o meio do povo. Ao verem chegar o comandante e os soldados, cessaram de espancar Paulo.
33 Hulikevo amiliti guveꞌinesi ve naba aza hetelo Pauloꞌni do goniꞌ ilive lo seni nalaꞌ setatunuꞌ izilisave lo lo-ngidineꞌ. Lo-ngedo tiꞌ lo lineꞌ: Aꞌmine ve nene zaho neve. Idoꞌ initeꞌ naniteꞌ do goloso ive lo longoꞌ o-ngidineꞌ.
33 Aproximando-se o comandante, apoderou-se de Paulo e ordenou que fosse acorrentado com duas cadeias, perguntando quem era e o que havia feito.
34 Neꞌmine ogavo eveneꞌ ingine ato atoꞌ gamazi li gulugulunga li minadiꞌmo gamazi monovo gele guno amilineꞌ ogavo amiliti numunguko di dizilizave lo lo-ngidineꞌ.
34 Na multidão, uns gritavam de um modo; outros, de outro; não podendo ele, porém, saber a verdade por causa do tumulto, ordenou que Paulo fosse recolhido à fortaleza.
35 — ausente —
35 Ao chegar às escadas, foi preciso que os soldados o carregassem, por causa da violência da multidão,
36 — ausente —
36 pois a massa de povo o seguia gritando: Mata-o!
37 Amiliti numunguꞌ eleꞌmizi dizilisa navo Pauloꞌ aza nene nGiliki gamaziutiꞌ amiliti guveꞌinesi ve naba longoꞌ o-do lineꞌ: Naza gamazi ma lo-gemeloho. Lo lavo aza tiꞌ lo lineꞌ: Gaza nGiliki gamazi gele nabe.
37 E, quando Paulo ia sendo recolhido à fortaleza, disse ao comandante: É-me permitido dizer-te alguma coisa? Respondeu ele: Sabes o grego?
38 Gozopoꞌ ngamani lovo o ngemo lovo ekeseꞌ igaꞌ ave gulo hadene neꞌmine fo tauseni (4,000) ngeleꞌmizo ebeꞌ hadivela vo minive Aigita ve nene geiꞌ nolosane lo giluvoniꞌza nGiliki gamazi lainako atoꞌ ve nolosane. Olo.
38 Não és tu, porventura, o egípcio que, há tempos, sublevou e conduziu ao deserto quatro mil sicários?
39 Lavo tiꞌ lo lineꞌ: Naza nene Zuda ve Kilikia misuboukotiꞌ Taliso ebeta gidaniꞌ nouve. Naza aꞌmine guvelesi neineꞌ tauni nabaꞌmi meꞌninge minangutiꞌ nene nouve. Gaza gele nemanivo eveneꞌ mene gamazi ngomo ma lo-ngemelohe.
39 Respondeu-lhe Paulo: Eu sou judeu, natural de Tarso, cidade não insignificante da Cilícia; e rogo-te que me permitas falar ao povo.
40 Neꞌmine lavo amiliti guveꞌinesi ve aza gele emavo Pauloꞌ numuno akaloꞌ ote mino ana do oto avazaha ogo eleseꞌ ikilo lavo gamazi lami veꞌine biziki nizavo Zuda ve mukikumuꞌ Hebilaioꞌ ve laaꞌ aniꞌ engiꞌ gamaziutiꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ:
40 Obtida a permissão, Paulo, em pé na escada, fez com a mão sinal ao povo. Fez-se grande silêncio, e ele falou em língua hebraica, dizendo:
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 21, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.