Atos 18
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs ARA
1 Neꞌmine ogavo Pauloꞌ aza Atena ebeꞌ hulo Kolidi ebekuꞌ vineꞌ.
1 Depois disto, deixando Paulo Atenas, partiu para Corinto.
2 Nela Zuda ve ma do sotoꞌ molo ningineꞌ nene gulive Akuilaꞌ. Eze nene Podo misubouko gidave minineꞌ. Podo misubo hulo vo elenaho Pilisikilakisi Italia misubouko nizasivo Guvelesi ve naba Kalaudioꞌ aza Zuda ve Loma ebekuꞌ minamilizave lo lo huko-ngedo ngimiselo do hulavo ingine aꞌmine ebeꞌ huli Kolidi ebekuꞌ vi minasineꞌ. Olihe mini guni amasivo Pauloꞌ aza engita vo hetelineꞌ.
2 Lá, encontrou certo judeu chamado Áquila, natural do Ponto, recentemente chegado da Itália, com Priscila, sua mulher, em vista de ter Cláudio decretado que todos os judeus se retirassem de Roma. Paulo aproximou-se deles.
3 Azasi inginesi hamoꞌ gono di seli numuno gizaaꞌ ave minaniꞌ nenako engiꞌ numunguꞌ dizo mino gono makatoꞌ di minaniꞌ.
3 E, posto que eram do mesmo ofício, passou a morar com eles e ali trabalhava, pois a profissão deles era fazer tendas.
4 Neꞌmine navo Pauloꞌ aza holisekuꞌ holisekuꞌ Zuda veti monoꞌ numunguꞌ dizo Zuda vesi idoꞌ nGiliki vesi do upuhoꞌ o-ngedekuvo gili eleꞌvoleꞌ ilizahe lo Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live nene Izesuꞌ ma ve loo lo ngoloꞌ lo lo-ngemekaꞌ ngemekaꞌ ogo minineꞌ.
4 E todos os sábados discorria na sinagoga, persuadindo tanto judeus como gregos.
5 Neꞌmine ogavo Silasiki Timoteoki ingine Makedonia misuboutiꞌ asineꞌ gameneuꞌ nene Pauloꞌ monoꞌ gono gamene gamene amuzo molo do mino Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live ma nene Izesuꞌ ve lo eze monovoꞌve lo sotoꞌ ogo Zuda ve lo-ngemo minineꞌ.
5 Quando Silas e Timóteo desceram da Macedônia, Paulo se entregou totalmente à palavra, testemunhando aos judeus que o Cristo é Jesus.
6 Minavo eze gamazi lidoꞌ eꞌmenga li-imi eze diviꞌ ledivika li minikevo hungoꞌ molo geneganaꞌvelotiꞌ uꞌmusupo tileꞌ ogo do hulo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine labuluvo ilizaniꞌ nene lihime nenita minamoloseive. Lengitavoꞌ mineleseive. Nemuꞌ meheꞌne lengemo heta atoꞌ vetida volosuve.
6 Opondo-se eles e blasfemando, sacudiu Paulo as vestes e disse-lhes: Sobre a vossa cabeça, o vosso sangue! Eu dele estou limpo e, desde agora, vou para os gentios.
7 Neꞌmine lo aꞌmidotiꞌ lemo vo ve maliꞌmi numunguꞌ dizo minineꞌ. Aꞌmine ve ne gulive Titioꞌ Zusitoꞌ. Aza nene haza heta ve mino Oꞌmoso opoꞌni lo gelekeleꞌ o-do minaaꞌ ineꞌ. Idoꞌ eze numuꞌve nene Zuda veti monoꞌ numuno gahevela minineꞌ.
7 Saindo dali, entrou na casa de um homem chamado Tício Justo, que era temente a Deus; a casa era contígua à sinagoga.
8 Pauloꞌ aza aꞌmine numunguꞌ dizo minavo monoꞌ numuno gizebo ve Kilisipokisi eze veneꞌ izipahala zuhosi Guvelesi vemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ ikevo Kolidi aleve minangutiꞌ eveneꞌ mukikisi monokumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi monoꞌ noso hilaniꞌ.
8 Mas Crispo, o principal da sinagoga, creu no Senhor, com toda a sua casa; também muitos dos coríntios, ouvindo, criam e eram batizados.
9 Idoꞌ gamene ma holukaꞌ Guvelesi veꞌmo Pauloꞌni vamutoꞌ sotoꞌ o emo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Geze gehelele izamivo monoꞌ lo-ngemaaꞌ naineꞌ nene hulamo veteteꞌ ogo lo-ngemovoꞌ mineline.
9 Teve Paulo durante a noite uma visão em que o Senhor lhe disse: Não temas; pelo contrário, fala e não te cales;
10 Mene ebekuꞌ aleve vaiꞌ nene neze zuho liliꞌ ilizave nizaniꞌ nenako naza gezesi mino gizebo o-gedo nouvo ve maliꞌmosi do goloso o-gedamoloseive.
10 porquanto eu estou contigo, e ninguém ousará fazer-te mal, pois tenho muito povo nesta cidade.
11 Neꞌmine lo-emavo nemuꞌ Pauloꞌ aza mino Oꞌmosoꞌmi gamazi lo-ngemeꞌ ngemeꞌ ogo kilisimasi hamokisi ikeꞌni sikisi nesiꞌ hulineꞌ.
11 E ali permaneceu um ano e seis meses, ensinando entre eles a palavra de Deus.
12 Hulavo Galioꞌ aza Akaia misubouꞌ guvelesi ve naba loloꞌ ogo neivo Zuda ve ingine di bizi Pauloꞌni lovo i imi analoꞌ di goniꞌ numunguꞌ eleꞌmizi mili
12 Quando, porém, Gálio era procônsul da Acaia, levantaram-se os judeus, concordemente, contra Paulo e o levaram ao tribunal,
13 tiꞌ li laniꞌ: Ve meꞌmo nene louꞌ gamazi avutoꞌ oloneꞌ akaloꞌ leleꞌmize molo di atoliꞌmine igi Oꞌmoso opoꞌni li gelekeleꞌ i-dilizave lo eveneꞌ gate daaꞌ neive.
13 dizendo: Este persuade os homens a adorar a Deus por modo contrário à lei.
14 Neꞌmine likevo Pauloꞌ aza gamazi ladoꞌ do velepeꞌ izo lo-emelesa gilineꞌza Galioꞌ aza Zuda ve tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Agae, Zuda vekizo, ve meneꞌmo lihime naba nehe goloso niteꞌ geniꞌvesi nehe neꞌmine daniꞌ ningisa lingine nemuꞌ ladiniko gelelodoꞌ lisiheꞌ ogavo nemuꞌ gamazitine nene ha gele-lingiduvodine.
14 Ia Paulo falar, quando Gálio declarou aos judeus: Se fosse, com efeito, alguma injustiça ou crime da maior gravidade, ó judeus, de razão seria atender-vos;
15 Ne neineꞌza haza gamazimukisi idoꞌ eveneꞌ gulivetinemukisi idoꞌ lengiꞌ louꞌ gamazitinemukisi gamazi gono nidanako nene lengiꞌ initetine ve. Neꞌmine initekumuꞌ goniꞌ gelelesa goseleꞌ gohi nebelave.
15 mas, se é questão de palavra, de nomes e da vossa lei, tratai disso vós mesmos; eu não quero ser juiz dessas coisas!
16 Neꞌmine lo goniꞌ numungutiꞌ ngeleto hulineꞌ.
16 E os expulsou do tribunal.
17 Neꞌmine ogavo eveneꞌ mukiꞌ monoꞌ numudoꞌ gizebo ve ma gulive Sositeneꞌni nene eleꞌmizi di vi goniꞌ numuno velela biliviꞌ biliviꞌ igi minaniꞌza Galioꞌ aza ningo ninge hulineꞌ ve.
17 Então, todos agarraram Sóstenes, o principal da sinagoga, e o espancavam diante do tribunal; Gálio, todavia, não se incomodava com estas coisas.
18 Neꞌmine ogavo Pauloꞌ aza Kolidi ebekuꞌ gamene haꞌnatile ma nomino Izesuꞌ zuho meseꞌ asekaꞌ lo-ngedo Pilisikilaki idoꞌ Akuilaki ngeleꞌmizo Kenekelea ebetoꞌ vo hetelineꞌ. Gozopoꞌ Oꞌmosoꞌmi guliveloꞌ lo huko godolo zopovo hukamo haza hulokineꞌ. Kenekelea ebetoꞌ hetelo lo hukineꞌ gamene alitavo aꞌmidoꞌ godolo zopovo hukineꞌ. Hukavo Silia misubouꞌ vilisa sipiuꞌ dizi guvo noso hukiꞌmi vaniꞌ.
18 Mas Paulo, havendo permanecido ali ainda muitos dias, por fim, despedindo-se dos irmãos, navegou para a Síria, levando em sua companhia Priscila e Áquila, depois de ter raspado a cabeça em Cencreia, porque tomara voto.
19 Vi Eheso ebeta heteli Pilisikilaki Akuilaki aꞌmidoꞌ minikesivo Pauloꞌ aza Zuda veti monoꞌ numunguꞌ dizo inginesi monoꞌ li voleloꞌ meloꞌ igi minaniꞌ.
19 Chegados a Éfeso, deixou-os ali; ele, porém, entrando na sinagoga, pregava aos judeus.
20 Neꞌmine igi inginesi gamene gohi ma minelone laniꞌza gele ngemamo
20 Rogando-lhe eles que permanecesse ali mais algum tempo, não acedeu.
21 meseꞌ asekaꞌ nolo-ngedo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosoꞌmo gele nemavo gohi lengita tineꞌ molo alosuve. Neꞌmine lo sipiuꞌ dizo Eheso ebeꞌ nene hulo vineꞌ.
21 Mas, despedindo-se, disse: Se Deus quiser, voltarei para vós outros. E, embarcando, partiu de Éfeso.
22 Vo Kaesalea ebeta hetelo sipiutiꞌ lemo Zelusalemi ebekuꞌ dizo vo Izesuꞌ evenele zuho ninge-ngedo ngopoꞌni lo Adiokia ebeta o lomo vineꞌ.
22 Chegando a Cesareia, desembarcou, subindo a Jerusalém; e, tendo saudado a igreja, desceu para Antioquia.
23 Adiokia ebekuꞌ ngomo mino gohi vo Galatia misubouko idoꞌ Piligia misubouko numudoꞌ namadoꞌ Izesuꞌ evenele zuho luhiveꞌine do ngi lo-ngidineꞌ ve.
23 Havendo passado ali algum tempo, saiu, atravessando sucessivamente a região da Galácia e Frígia, confirmando todos os discípulos.
24 Idoꞌ Zuda ve ma minineꞌ gulive Apoloꞌ aza Alekisadilia ebekuꞌ gidaveliꞌmo Eheso ebeta ogo hetelineꞌ. Aza nene gamazi gehe izo nosoꞌvesivoꞌ laaꞌ ive mino monoꞌ godoloutiꞌ gamazi nene gele osuꞌ lineꞌ.
24 Nesse meio tempo, chegou a Éfeso um judeu, natural de Alexandria, chamado Apolo, homem eloquente e poderoso nas Escrituras.
25 Guvelesi veꞌmi akamuꞌ veteteꞌ igi li-imikevo gilineꞌ. Idoꞌ aza Izesuꞌnimuꞌ gamazi nene do veveso laminosa ngilingili ogo amuzo molo veteteꞌ ogo lo-ngemeꞌ ngemeꞌ ogo minineꞌza Izesuꞌ zuho monoꞌ noso hili-ngidaaꞌ aniꞌ monovo nene gelamo Zohaneꞌ monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ineꞌ monovovoꞌ nene gelo nemukovoꞌ lo-ngemaaꞌ ineꞌ.
25 Era ele instruído no caminho do Senhor; e, sendo fervoroso de espírito, falava e ensinava com precisão a respeito de Jesus, conhecendo apenas o batismo de João.
26 Zuda veti monoꞌ numunguꞌ dizo apiꞌ ogo gamazi lovoꞌ kiselevoꞌ ogo lo-ngimineꞌ. Nolo-ngimivo Pilisikilaki Akuilaki ingine gilii alingeꞌ di gahevela i-di Oꞌmosoꞌmi akamuꞌ gamazi lingela li ngoloꞌ li li-imi osuꞌ li elebize lamineꞌ asineꞌ.
26 Ele, pois, começou a falar ousadamente na sinagoga. Ouvindo-o, porém, Priscila e Áquila, tomaram-no consigo e, com mais exatidão, lhe expuseram o caminho de Deus.
27 Neꞌmine ikesivo Apoloꞌ aza Izesuꞌ evenele zuho Akaia misubouko minaniꞌ ingine novivo ma di lamineꞌ i-dilizave li luhuvo niteꞌ gizi imikevo do vineꞌ. Do vo hetelo Oꞌmosoꞌmo nasahiliꞌ o-ngidivo ezemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ ave ngeleꞌmize lamineꞌ ineꞌ.
27 Querendo ele percorrer a Acaia, animaram-no os irmãos e escreveram aos discípulos para o receberem. Tendo chegado, auxiliou muito aqueles que, mediante a graça, haviam crido;
28 Monoꞌ godoloutiꞌ gato lo ngoloꞌ lo Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live ma Izesuꞌ ve lo neꞌmi monovo eveneꞌ mukiliti veꞌnidoꞌ lo sotoꞌ molo lo-ngemo Zuda vete li voleloꞌ meloꞌ igi ataize laniꞌ nene ngivileꞌ ogo do leme-ngidineꞌ ve.
28 porque, com grande poder, convencia publicamente os judeus, provando, por meio das Escrituras, que o Cristo é Jesus.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 18, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.