Atos 17
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs NAA
1 Hilipi ebeꞌ huli vi Amihipoli ebekisi Apolonia ebekisi ivileꞌ igi Tesalonika ebekuꞌ hetelasineꞌ. Aꞌmine ebekuꞌ nene Zuda veti monoꞌ numuno ma minineꞌ.
1 Tendo passado por Anfípolis e Apolônia, Paulo e Silas chegaram a Tessalônica, onde havia uma sinagoga dos judeus.
2 Neivo Pauloꞌ aza ogaꞌ idiꞌmine ogo holiseꞌ gameneuꞌ mulise milanguꞌ dizekaꞌ dizekaꞌ ogo minineꞌ. Gamene setohamo dizo mino inginesi monoꞌ godoloutiꞌ gati li gili ha gili aniꞌ.
2 Paulo, segundo o seu costume, foi procurá-los e, por três sábados, discutiu com eles a respeito das Escrituras,
3 Neꞌmine igi monoꞌ luhuvo gizaniꞌ linge ma neꞌmi monovo lo-ngemo tiꞌ lo lineꞌ: Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live nene helo gohi kululuꞌ izo oteleseive li monokuꞌ gizi mili nizaniꞌ ma neive. Idoꞌ ezemuꞌ nolo-lingimuve nene guliveꞌve Izesuꞌ aza do luꞌ izelive lo imiselelesa live nene neive.
3 expondo e demonstrando ter sido necessário que o Cristo padecesse e ressuscitasse dos mortos. Paulo dizia: — Este Jesus, que eu anuncio a vocês, é o Cristo.
4 Tiꞌ lo lavo Zuda ve linge malite aꞌmine gamazi gilaniꞌ nene gihile ogavo Paulongi Silasingi ngeꞌmetaniꞌ. Idoꞌ nGiliki ve ingine Oꞌmoso opoꞌni li gelekeleꞌ i-di minaaꞌ ave mukiꞌ inginesi idoꞌ veneꞌ dizi minaniꞌ mukikisi ngeꞌmetaniꞌ.
4 Alguns deles foram persuadidos e se juntaram a Paulo e Silas. O mesmo aconteceu com numerosa multidão de gregos piedosos e muitas mulheres importantes.
5 Neꞌmine ikevo nemuꞌ Zuda ve nete Paulongi Silasingi lukehe ngibili ve goloso maketi ebekuꞌ gopo minaaꞌ aveutiꞌ ma ngeleꞌmizi di mulise mili-ngidi aꞌmine ebekuꞌ aleve mukiꞌ muluꞌninguꞌ hizii vi Zasoniꞌ numuꞌve di vodo vodo igi mini aꞌmingutiꞌ Paulongi Silasingi ngeleꞌmizo eveneꞌ mukiliti veꞌnidoꞌ do sotoꞌ molalone li eze akaheꞌve iziviꞌ apasiviꞌ aniꞌ.
5 Os judeus, porém, movidos de inveja, trazendo consigo alguns homens maus dentre a malandragem, reuniram uma multidão e provocaram um tumulto na cidade. E, atacando de surpresa a casa de Jasom, procuravam trazer Paulo e Silas para o meio do povo.
6 Ve setaꞌ ingine numunguꞌ nizamasivo ningami Zasoniꞌnisi Izesuꞌ evenele linge masi aꞌnidoꞌ di geleleheꞌ igi ebetoꞌ gizebo igi goniꞌ gilaaꞌ avela ngeleꞌmizi igi eleꞌvoleka li tiꞌ li laniꞌ: Ve setaꞌ mene numudoꞌ namadoꞌ ve di gopo i-ngidaaꞌ asive ma mela hetelikesivo
6 Porém, não os encontrando, arrastaram Jasom e alguns irmãos diante das autoridades, gritando: — Estes que promovem tumulto em todo o mundo chegaram também aqui,
7 Zasoniꞌ aza eiꞌ numuꞌveuko ngeleꞌmize molave. Idoꞌ ingine guvetesi ve naba Loma ebekuꞌ minive Kaesaleꞌ gamaziꞌve ma avutoꞌ igi Guvelesi ve gosohoꞌ ma Izesuꞌ sotoꞌ ogave li laaꞌ nasive.
7 e Jasom os hospedou na casa dele. Todos estes agem contra os decretos de César, dizendo que existe outro rei, chamado Jesus.
8 Neꞌmine li goꞌine izikevo eveneꞌ mukikisi goniꞌ gilaaꞌ avesi upuhoꞌ igi gamazi gopoꞌ napa vaiꞌ laniꞌ ve.
8 Tanto a multidão como as autoridades ficaram agitadas ao ouvir estas palavras.
9 Neꞌmine igi goniꞌ gilaaꞌ ave ingine Zasoningisi idoꞌ eze zuho lingesi tiꞌ li li-ngimaniꞌ: Pauloki Silasiki vilisive li okoꞌine meni hizilo. Likevo moni ngimikevo ngimiseli hulaniꞌ.
9 Porém, depois de terem recebido deles a fiança estipulada, as autoridades soltaram Jasom e os outros.
10 Neꞌmine ikevo aꞌmine gameneuꞌ holukaꞌ Izesuꞌ evenele zuho nete Paulongi Silasingi geti ngimiseli hulikevo Belia numuda vasineꞌ. Aꞌmida vi heteli Zuda veti monoꞌ numunguꞌ dizi Izesuꞌ gamazi veteteꞌ igi li-ngimasineꞌ.
10 E logo, durante a noite, os irmãos enviaram Paulo e Silas para Bereia. Ali chegados, dirigiram-se à sinagoga dos judeus.
11 Li-ngimikesivo aꞌmine ebekuko Zuda ve ingine Tesalonika ebekuko minaniꞌ neꞌmine minami luꞌine laminekisi ve hongu ve mini ngivileꞌ igi mini voꞌine ngilingili ivo monoꞌ gamazi gili Pauloki Silasiki lasineꞌ gamazi nene lamineꞌ nehe soza nehe li gamene gamene monoꞌ godoloutiꞌ monoꞌ monovomuꞌ gizeꞌnekaꞌ hizi minaniꞌ.
11 Ora, estes de Bereia eram mais nobres do que os de Tessalônica, pois receberam a palavra com toda a avidez, examinando as Escrituras todos os dias para ver se as coisas eram, de fato, assim.
12 Neꞌmine igi engikutiꞌ eveneꞌ mukikisi idoꞌ nGiliki veneꞌ dizi minanikisi idoꞌ vemohokisi ingine Izesuꞌnimuꞌ gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ.
12 Com isso, muitos deles creram, mulheres gregas de alta posição social e muitos homens.
13 Neꞌmine ikevo Pauloꞌ nene Belia ebekukisi Oꞌmosoꞌmi gamazi lo hutileꞌ ineꞌ nene Tesalonika ebekuꞌ minaniꞌ Zuda ve ingine gili Belia ebeta igi eveneꞌ mukiꞌ nene goꞌine izi lovo hizilizangumuꞌ muluꞌninguꞌ hizi laniꞌ.
13 Mas, logo que os judeus de Tessalônica souberam que a palavra de Deus era anunciada por Paulo também em Bereia, foram lá agitar e perturbar o povo.
14 Neꞌmine ikevo Izesuꞌ zuho Pauloꞌni di aka i-dikevo aꞌmine ebeꞌ hulo guvo noso gahevela vo hetelineꞌza Silasiki Timoteoki ingine Belia ebekuꞌ minasineꞌ.
14 Então os irmãos fizeram com que Paulo fosse imediatamente para os lados do mar. Porém Silas e Timóteo continuaram em Bereia.
15 Nizasivo eveneꞌ nete Pauloꞌni eleꞌmizi vi Atena ebeta huli-daniꞌ. Huli-di vi Pauloꞌ lineꞌ gamazi nene Silasingi idoꞌ Timoteongi tiꞌ li li-ngimaniꞌ: Lengikumuꞌ moda liteꞌ li alizo nolive.
15 Os responsáveis por Paulo levaram-no até Atenas e regressaram trazendo ordem a Silas e Timóteo para que fossem encontrá-lo o mais depressa possível.
16 Neꞌmine ikevo Pauloꞌ aza Atena ebeta gizebo mino avazaha oꞌmoso niteꞌ vanu hizi minikevo ningo mulunouꞌ oloꞌ lineꞌ.
16 Enquanto Paulo os esperava em Atenas, o seu espírito se revoltava em face da idolatria dominante na cidade.
17 Mulunouꞌ oloꞌ lavo Zuda veti monoꞌ numunguꞌ dizo Zuda vesi idoꞌ heta atoꞌ ve Oꞌmoso opoꞌni li gelekeleꞌ i-di minaaꞌ ave nesi aꞌmine mulunouꞌ oloꞌ lineꞌ initekumuꞌ nene li voleloꞌ meloꞌ igaꞌ aniꞌ. Neꞌmine igi gamene gamene do geseꞌ ebetoꞌ eveneꞌ mukiꞌ igi di geseꞌ adoꞌ nesi aꞌmineꞌmino monoꞌ gamazi lo-ngimineꞌ.
17 Por isso, falava na sinagoga com os judeus e os gentios piedosos; também na praça, todos os dias, com os que se encontravam ali.
18 Neꞌmine ogavo aꞌmine ebekuꞌ eveneꞌ ma minangutiꞌ malite Epikuloꞌ monoꞌ gilaaꞌ aniꞌ. Idoꞌ malite nene Sitoiki aleveti monoꞌ gilaaꞌ aniꞌ. Aꞌmine aleve Paulolesi gamazi di velepeꞌ alepeꞌ izi li linge malite Paulongumuꞌ tiꞌ li laniꞌ: Hokolizeꞌ ve mene gamazi gihileꞌve nominekovoꞌ gohi lilineꞌ nenako nadi ve lo lo-lemelesa neive li likevo malite tiꞌ li laniꞌ: Aza neve atoꞌ aleveti oꞌmosoꞌineliti monovomuꞌ nolineꞌ gelave. Neꞌmine laniꞌ nene Pauloꞌ aza Izesuꞌnimukisi idoꞌ hele noloningutiꞌ otakumukisi lo sotoꞌ o ngimingumuꞌ nene neꞌmine laniꞌ.
18 E alguns dos filósofos epicureus e estoicos discutiam com ele, havendo quem perguntasse: — Que quer dizer esse tagarela? Outros diziam: — Parece pregador de deuses estranhos. Diziam isso porque Paulo pregava Jesus e a ressurreição.
19 Neꞌmine li analoꞌ di Aleopago gololoꞌ kanisole nizada eleꞌmizi igi tiꞌ li laniꞌ: Gaza gelamuneꞌ gamazi gosohoꞌ eveneꞌ mukiꞌ lo-ngemeꞌmo monaaꞌ naineꞌ ma idiꞌnise nene lo-lemanivo gelelobo.
19 Então, tomando-o consigo, levaram-no ao Areópago, dizendo: — Podemos saber que nova doutrina é essa que você ensina?
20 Laza geiꞌ laineꞌ gamazi nene giluneꞌ atoliꞌmine oganako nemuꞌ neꞌmi monovo nado nehe. Lanivo gelelone li laniꞌ.
20 Pois você nos traz aos ouvidos coisas estranhas e queremos saber o que vem a ser isso.
21 Neꞌmine li Atena alevesi idoꞌ engiꞌ vovoꞌninguꞌ venenga ve minanikisi ingine mukiꞌ nete gamene gamene initeꞌ malokisi luꞌine milami gamazi gosohoꞌ gamazimuꞌ nene li gili ha gili igi aꞌminemukovoꞌ gili minaaꞌ aniꞌ.
21 Acontece que todos os de Atenas e os estrangeiros residentes não se ocupavam com outra coisa senão dizer ou ouvir as últimas novidades.
22 Neꞌmine likevo Pauloꞌ aza Aleopago gololoꞌ minaniꞌ kanisoleti veꞌnidoꞌ ogo oto tiꞌ lo lineꞌ: Lingine Atena vekizo, gililo. Lingine monotinemuꞌ gili ngilingili goloso igaꞌ navo noninguve.
22 Então Paulo, levantando-se no meio do Areópago, disse: — Senhores atenienses! Percebo que em tudo vocês são bastante religiosos,
23 Naza numudida ogo vogo noogo oꞌmoso initetine ato atoꞌ ningaaꞌ uvonguꞌ initeꞌ hamoꞌ ma ninguvoniꞌ nene mabanuho gizaaꞌ holomo ma ninguve. Idoꞌ aꞌmine initetoꞌ nene luhuvo tiꞌ li gizikave: Laza ma ningo gelamuneꞌ oꞌmoso ma nolingumukisi ve li gizikaniꞌ ningo gatuve. Aꞌmine Oꞌmoso nene lingine gilami gopo gubiꞌ izi imi opoꞌni laaꞌ naniꞌ neve ezemuꞌ lo lo-lengemeloze. Gililo.
23 porque, andando pela cidade e observando os objetos de culto que vocês têm, encontrei também um altar no qual aparece a seguinte inscrição: “ Ao Deus Desconhecido ”. Pois esse que vocês adoram sem conhecer é precisamente aquele que eu lhes anuncio.
24 Oꞌmoso aza okulumoꞌ misubo do sotoꞌ molo aꞌmidoꞌ minaniꞌ initeꞌ matakisi do sotoꞌ molo osuꞌ lineꞌ. Do sotoꞌ molaniꞌ nenako asiꞌve nene okulumoꞌ misubo engiꞌ Guveꞌinesi ve naba mino monoꞌ numuno evenelite gizanguꞌ nene dizo minevoꞌ dovoꞌ osaꞌmive.
24 — O Deus que fez o mundo e tudo o que nele existe, sendo ele Senhor do céu e da terra, não habita em santuários feitos por mãos humanas;
25 Asiꞌve nene eveneꞌ mukiꞌ minevoꞌ alevoꞌ ngemo idoꞌ mutive daaꞌ aniꞌ ngemo idoꞌ initeꞌ mukiꞌ lehize-ngedaaꞌ neineꞌ nenako nemuꞌ aza nene initeꞌ matakumuꞌ viseꞌ osaꞌmive. oꞌve. Nemuꞌ nene evenelite gonoꞌve do initeꞌ ma do sotoꞌ ogo emelonidoꞌ nomive.
25 nem é servido por mãos humanas, como se precisasse de alguma coisa, pois ele mesmo é quem a todos dá vida, respiração e tudo mais.
26 Neꞌmine o neineꞌza aza neve eveneꞌ hamoꞌ do sotoꞌ molo lavo ezelatiꞌ eveneꞌ zuho ato atoꞌ sotoꞌ ogo misubouꞌ misubouꞌ hutileꞌ ogo none. Idoꞌ sotoꞌ ogo misubouꞌ mineloneꞌ gamenesi misubotesi asiꞌve lakaꞌni molo-lede neineꞌ ma neive.
26 De um só homem fez todas as nações para habitarem sobre a face da terra, havendo fixado os tempos previamente estabelecidos e os limites da sua habitação;
27 Nemuꞌ nene luꞌinedunuꞌ viseꞌ iꞌmi igi Oꞌmoso neniꞌ nouvoda igi hetelilizave lo gelo neꞌmine ineꞌ. Idoꞌ laza viseꞌ olosuba aza hotoꞌ minamo leliꞌ hamoꞌ hamokisi makaꞌ avitoꞌ neive.
27 para buscarem Deus se, porventura, tateando, o possam achar, ainda que não esteja longe de cada um de nós;
28 Lengitatiꞌ gili vevesi mini luhuvo gizaaꞌ ave linge malite tiꞌ li laniꞌ:
28 pois nele vivemos, nos movemos e existimos, como alguns dos poetas de vocês disseram: “Porque dele também somos geração.”
29 Laza Oꞌmosolatiꞌ sotoꞌ uneꞌ nenako Oꞌmosomuꞌ nene aza evenelite gaꞌine gili ngolitunupe idoꞌ siluvatunupe idoꞌ gehenitunupe liliꞌ aniꞌ initeꞌ gidini nolihe lo gelo lamolosune.
29 Portanto, visto que somos geração de Deus, não devemos pensar que a divindade é semelhante ao ouro, à prata ou à pedra, trabalhados pela arte e imaginação do homem.
30 Gomuꞌ Oꞌmosoꞌmi monovo gilamaniꞌ gameneuꞌ nene lihimeꞌine molo-ngedamo ninge hulineꞌza idiꞌnise nene numudoꞌ namadoꞌ ve mukitoꞌ luꞌine di velepeꞌ izilisave lo lo-ngede neineꞌ ve.
30 Deus não levou em conta os tempos da ignorância, mas agora ele ordena a todas as pessoas, em todos os lugares, que se arrependam.
31 Nemuꞌ nene aza numudoꞌ namadoꞌ ve monovote do sotoꞌ molo do lisiheꞌ ogo lihime lemelineꞌ gamene molo neive. Idoꞌ aꞌmine gameneuꞌ goniꞌ gelelive nene do kegeso hulo-dineꞌ. Idoꞌ aꞌmine do kegese-dive ma nene neive li numudoꞌ namadoꞌ ve gililizave lo hilingutiꞌ do ote-davo neive.
31 Porque Deus estabeleceu um dia em que julgará o mundo com justiça, por meio de um homem que escolheu. E deu certeza disso a todos, ressuscitando-o dentre os mortos.
32 Pauloꞌ aza hele noloningutiꞌ otaakumuꞌ lavo gilii ve linge ma nete gize abelenga likevo malite nene gamene ma aꞌmine gamazi lanivo gohi gelelone li laniꞌ.
32 Quando ouviram falar de ressurreição de mortos, uns zombaram, e outros disseram: — A respeito disso ouviremos você em outra ocasião.
33 Neꞌmine likevo Pauloꞌ aza hulo-ngedo lemo vineꞌ.
33 A essa altura, Paulo se retirou do meio deles.
34 Vavo eveneꞌ linge nene ezela vi giꞌmizi Izesuꞌnimuꞌ lineꞌ gamazi nene gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ. Gili eleꞌvoleꞌ anguꞌ Aleopago gololoꞌ kanisole minaaꞌ angutiꞌ ve ma gulive Dionisiokisi gele eleꞌvoleꞌ ineꞌ. Idoꞌ veneꞌ ma gulive Damalikisi idoꞌ linge masi gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ ve.
34 Houve, porém, alguns homens que se juntaram a ele e creram; entre eles estava Dionísio, o areopagita, uma mulher chamada Dâmaris e, com eles, mais algumas pessoas.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 17, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.