1 Coríntios 1
MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI
1 Izesuꞌ Kilisitoꞌ aposolo loloꞌ iline lo Oꞌmosoꞌmo gala gilidoꞌ neleꞌmize molave Pauloꞌ naza nene leze zuho Sositeniꞌ nesi makaꞌ mino
1 Ayu Paul God ana kokomaim eafu atit Keriso Jesu ana Tur abarayan amatar taituwa Sosthenes airi.
2 Kolidi ebeta Oꞌmosoꞌmi evenele lengita luhuvo initeꞌ mene nogize lingimuve. Lingine Izesuꞌ Kilisitoda igi giꞌmizikevo Oꞌmosoꞌmo eiꞌ evenele zuho minilizave lo do kegese-lingidineꞌ. Idoꞌ do kegese-lingidineꞌ nene ebeꞌ mukita engiꞌ Guveꞌinesi vesi leliꞌ Guvetesi vesi minive Izesuꞌ Kilisitoꞌni opoꞌni laaꞌ nave mukiꞌ nesi nene laminekovoꞌ lisiheꞌ igi minilizave lo eiꞌ evenele do kegeso lengeleꞌmize molaniꞌ ve.
2 God ana Ekaleisia nati Corinth wanawanamaim kwama’am, iyabowat afa’af kwabai kwatit Keriso Jesu wanawananamaim kusouwi God ana sabuw kakafiyih kwamatar kwama’am, naatu sabuw efan tata’amaim iyabowat it bairit taikofan ata Regah Jesu Keriso wabinamaim tao takwakwafir auman.
3 Ee, naza nene luhuvo initeꞌ mene lengita nogize lengemo Oꞌmoso metehidasi Guvetesi ve Izesuꞌ Kilisitoꞌ eitasi nene lengiꞌ nasahiliꞌ i-lingidikesivo lengiꞌ muludinguꞌ nene hongu minelive lo engita noluve.
3 Manaw kabeber, tufuw, Tamat Godane naatu ata Regah Jesu Keriso’one kwa etei isa nama.
4 — ausente —
4 Ayu mar etei kwa isa God merarayow abitin, anayabin Keriso Jesu wanawananamaim God manaw kabeber bit isan.
5 — ausente —
5 Naatu i wanawananamaim kwa i kwana ef tata’ane totobuyoy wairaf kwamatar, a turamaim naatu not rerekabamaim sawar etei kwaso’ob.
6 — ausente —
6 Anayabin ayu Keriso isan ao’orereb i kwa wanawanamaim matar ebiturobe.
7 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo neꞌmino nasahiliꞌ o-lingidineꞌ nenako nemuꞌ nene Guvetesi ve Izesuꞌ Kilisitoꞌ ogo sotoꞌ neivo ningeloneꞌ gamenemuꞌ gizebo igi minangumuꞌ nene monovo danava lamineꞌ ato atoꞌ Oꞌmosoꞌmo eze evenele lehize-ledaaꞌ neingutiꞌ nene lingine monovo danava hamokisi ma viseꞌ isaꞌmave.
7 Isan imih kwa ata Regah Jesu Keriso na bairerereb isan kwama kwakakaif wanawanan, men kafa’imo ayub ana baigegewasin ta kwasasa’irimih.
8 Oꞌmoso aza hize eleꞌ o-lengedeꞌmo vo neivo gamene naba aliteleseive. Neꞌmine ogavo Guvetesi ve Izesuꞌ Kilisitoꞌ alineꞌ gameneuꞌ nene okodidoꞌ gamazi nomivo laminekovoꞌ ha minilisave.
8 Naatu God boro nabototofari kwanan ana yomanin, saise ata Regah Jesu Keriso nanan ana Veya’amaim kwa boro aur ubar en na’iti.
9 Oꞌmosoꞌmi gipele leliꞌ Guvetesi ve Izesuꞌ Kilisitoꞌ eikisi lutine hamoꞌ ogavo minilizave lo lengeleꞌmize molave eiꞌ nene gote izesaꞌmineꞌ ve. Idoꞌ eze gamazi lineꞌ nene vo haza amilineꞌ nenako nemuꞌ aꞌmine luvoniꞌ gamazi nene asiꞌve Oꞌmoso neꞌmo do sotoꞌ ogo do gihile izeleseive.
9 God Natun ata Regah Jesu Keriso ana baita’ayomaim bairi run isan ea’afi i kwanitumitum.
10 Agae, neze zuhokizo, Guvetesi ve Izesuꞌ Kilisitoꞌ eiꞌ velemuꞌ ogo gatine doo gamazi tiꞌ lo nolo-lingimuze. Gililo. Lingine gamazi ato atoꞌ li vi eza ema vamilo. Mukitoꞌ lingine gohi di bizii igi lutine di hamoꞌ igi hamoꞌ lutidokovoꞌ minilo.
10 Ata Regah Jesu Keriso ana roubabaruwen fair tafanamaim ayu abifefeyani taitu, abisa isan kwao’o etei kwanibasit, saise kwa wanawanamaim kouseb boro men nama, a not tutufin etei ta’imon namatar kwanama.
11 Neze zuhokizo, naza mene gamazi noluvoniꞌ nene Koloveꞌ zuho linge malite lingine nene lutine aka ato atotoꞌ vavosa nene lolize hizi izi huki vi eza ema vaaꞌ nave li-nimikevosa nene noluve.
11 Taitu, ayu i Chloe tain tuwan afa hina, kwa wanawananamaim kwama kwabigamigam isan hio anowar.
12 Neꞌminemuꞌ nene noluve: Lingine vi eza ema vi hamo hamoꞌ neꞌmine laaꞌ nave: Laza Pauloꞌni eꞌmetaaꞌ noune. Idoꞌ ma nete Apoloꞌni eꞌmetaaꞌ noune. Idoꞌ ma nete nene Petoloꞌni eꞌmetaaꞌ noune laaꞌ nave. Idoꞌ ma nete nene Kilisitoꞌni eꞌmetaaꞌ none laaꞌ nave.
12 Ayu boro iti na’atube anao, kwa ta’ita’imon a tur ta ta kwao, o ta kuo, “Ayu i Paul abi’ufunun,” ta kuo, “Ayu Apollos abi’ufunun,” ta kuo, “Ayu Peter abi’ufunun,” naatu ta kuo, “Ayu i Keriso abi’ufunun.”
13 Neꞌmine nene nanitekumuꞌ nilave. Kilisitoꞌ nene hoꞌlo ato atoꞌ vaiꞌ minamive. Pauloꞌ naza nene lengiꞌ do lunguꞌ izelesa lohotoꞌ zaloꞌ ma helamuve. Lingine noso hili-lingidaniꞌ nene neniꞌ Pauloꞌ muliseuꞌ nene ma imi hilamave.
13 Keriso i kwatarsisib in kau’ay nanabin matar. Iban Paul onaf afe’en kwa isa morob? Ai Paul bai’ufnuninamih bapataito kwabai?
14 — ausente —
14 Ayu God ana merar ayiy kwa men ta bapataito aitimih, Krisipas naatu Gaius hairi’imo,
15 — ausente —
15 imih men yait ta boro inao, ayu i Paul wabinamaim bapataito abai abi’ufunun.
16 Idoꞌ ma nene Setehanoꞌ ve eze zuhosi noso holo-ngiduvoniꞌ nenako nelotiꞌ nene noso ma holo-ngiduhe holo-ngedamuhe gelamuve.
16 (Boro’obo anot Stephanas aawan ana nibur bairi bapataito aitih, baise anotanot men yait ta bapataito aitinimih.)
17 Kilisitoꞌ aza nene eveneꞌ monoꞌ noso holo-ngedeline lo nimiselamive. Eiꞌ gamaziꞌve lamineꞌ nene lo-ngeme ngemeꞌ iline lo lo-nide neineꞌ ma neive. Nemuꞌ nene naza lengikutiꞌ mukiꞌ noso holo-lengedamuvoniꞌ nene lamineꞌ ve lo nogiluve. Idoꞌ naza gamazi lo sotoꞌ sotoꞌ ogo gamazi loloniꞌ nene Kilisitoꞌ lohotoꞌ zaloꞌ hilineꞌ gamaziꞌmi amuzo nene molo hitalonako eveneꞌ gamazi monovo gili miniꞌ miniꞌ igi gepeꞌ gamazivoꞌ laaꞌ navete laaꞌ naniꞌ neꞌmino lamo haza gili ngolosi gililizadokovoꞌ lolosuve.
17 Anayabin Keriso i men bapataito isan iyafaru’umih, baise tur gewasin binan isan iyafaru, naatu men orot babin maiyow hai tur naatu hai notamaim ana’omih, nati na’atube ana’orerereb Keriso onaf afe’en momorob tur gewasin ana fair boro yabin en namatar.
18 Kilisitoꞌ do luꞌ izelesa hilineꞌ neꞌmi gamazi mamuꞌ aka golosouꞌ nivaniꞌ eveneꞌ nete nene negi gamazi laniꞌ ne neive laaꞌ nave. Neꞌmine laaꞌ naniꞌza Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izo do eita eita oꞌmo novineꞌ aleve leliꞌ nete nene aꞌmine gamaziuꞌ Oꞌmosoꞌmi amuzoꞌve sotoꞌ ogo neineꞌ nene ningo gele none.
18 Anayabin onaf ana tur sabuw kasikasiyih isah i yabin en, baise iyabowat tayayawas isat i God ana fair
19 Ee, idoꞌ Oꞌmosoꞌmo aꞌminemuꞌ lineꞌ gamazi monoꞌ godolouꞌ ma tiꞌ li gizi nizaniꞌ ma neive:
19 Buk Atamaninamaim eo na’atube:
20 Tiꞌ lo lineꞌ nemuꞌ gamazi monovo gilaaꞌ avemukisi idoꞌ initeꞌ mukikumuꞌ sukulu li osuꞌ lavemukisi idoꞌ gamazi li voleloꞌ meloꞌ igi initeꞌ monovo viseꞌ igaꞌ ave idise gameneuꞌ nizave nemukisi nadive lo gelelone. Me misubouꞌ minunive nene aꞌneꞌmine vete laniꞌ gamazimuꞌ gamazi gihile ve lo giluneꞌ gamazi nene Oꞌmosoꞌmo lavo haza gopo negi gamazi loloꞌ oganako nemuꞌ nene aꞌneꞌmine ve ingine nene mo haza ve loloꞌ ikeve lo gelelesune.
20 Bo orot ukwarin rerekabin menamaim ema’am? Orot kirum so’obayan menamaim ema’am? Naatu orot baibasayan ana not gagamin iti tafaram nowan menamaim ema’am? God iti tafaram ana ukwar rerekab botabir na koko’aw mamatar men kwaso’ob?
21 Ee, misubouꞌ ve nete Oꞌmosoꞌmi monovomuꞌ gele veveselone li viseꞌ aniꞌza aza Oꞌmosoꞌmo gala lamineꞌ gilidoꞌ do molo lavo engiꞌ gili vevesaaꞌine nene eze monovo ningilizadoꞌ lisiheꞌ amivo eze monovo nene mo ningamaniꞌ ve. Idoꞌ neꞌmine igi engiꞌ gamazi laminekutiꞌ nene eze monovo ningamanako nemuꞌ Oꞌmosoꞌmo eiꞌ luloloꞌ do molo aꞌmine negi gamazi ve laaꞌ naniꞌ gamazi nene nolo-ngimunivo ve ma ingine aꞌmine gamazi gili eleꞌvoleꞌ ave nene Oꞌmosoꞌmo do nguꞌ izaaꞌ neive.
21 Anayabin God ana ukwar rerekabamaim iwa’an sabuw tafaram ana ukwar rerekabamaim hima’am men karam boro hitaso’ob, naatu sabuw iyab iti tafaram ana ukwar rerekab hibaib, iti tur isan yabin en hirouw hio, baise aki onaf isan abibinanumaim God iti tur bai sinaf sabuw hitumatum yawas hibai.
22 Gili eleꞌvoleꞌ ave nene ha do nguꞌ izaaꞌ neiha ingine Zuda ve nete nene tiꞌ li laaꞌ aniꞌ ve: Oꞌmosolatiꞌ gamazi nene mo eitatiꞌ neive lo gele eleꞌvoleꞌ oloneꞌ nene atoliꞌmine suno ma sotoꞌ ogavo ningosavoꞌ nene gele eleꞌvoleꞌ olosune. Neꞌmine lisa haza minaaꞌ nave. Idoꞌ heta atoꞌ ve nGiliki aleve ingine nene initeꞌ ato atoliti gamazi gihileꞌvemuꞌ nene viseꞌ iꞌmi vi minaaꞌ naniꞌza
22 Jew hikok ina’inan hita’itin hititurobe naatu Greek sabuw i ukwarerekab hinuwih.
23 laza nene Kilisitoꞌ do luꞌ izelesa lohotoꞌ zaloꞌ hilineꞌ neꞌmi monovoꞌvevoꞌ nene lo sotoꞌ ogo lo-ngeme ngemeꞌ ogaꞌ noune. Neꞌmino nonivo Zuda ve nete lohotoꞌ za nene initeꞌ goloso mamuꞌ nilave li olovoꞌ goloso igaꞌ nave. Idoꞌ heta atoꞌ ve nete aꞌmine gamazi nene gamazi gihile nevoba negi gamazi ve lii gili eleꞌvoleꞌ isaꞌmave.
23 Baise it i Keriso onaf afe’en hi’onaf momorob isan tabibinan, iti tur Jew sabuw tenonowar i tainih ekuyikuy, naatu Ufun Sabuw tenonowar isah i yabin en.
24 Ingine nene neꞌmine igaꞌ naniꞌza laza Zuda vesi nGiliki vesi Oꞌmosoꞌmo elese molo limidoꞌ eꞌmetunive nene Oꞌmosoꞌmo gala lamineꞌ gelaaꞌ neineꞌ nesi amuzoꞌve nesi nene Kilisitoda neineꞌ nene mo gele none.
24 Baise Jew sabuw naatu Ufun Sabuw wanawanahimaim iyab God eafih hina yawas hibaib, nati sabuw isah Keriso i God ana fair naatu ana ukwar rerekab.
25 Ee, Oꞌmosoꞌmo ogaꞌ neineꞌ initeꞌ nene negi initeꞌ ogaꞌ neive laaꞌ naniꞌ neꞌmo nene evenelite gaꞌine lamineꞌ gili igaꞌ naniꞌ initeꞌ nene ivileꞌ ogosa initeꞌ gihile neive. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo ogaꞌ neineꞌ initeꞌ nene amuzoꞌvesi nomineꞌ initeꞌ ogaꞌ neive laaꞌ naniꞌ neꞌmo nene evenelite amuzo mili igaꞌ naniꞌ initeꞌ mukiꞌ nene ngivileꞌ ogo amuzoꞌvesi initeꞌ neive. Neineꞌ nenako nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo gala lamineꞌ gelaaꞌ neineꞌ nesi idoꞌ amuzoꞌvesi nene Kilisitoda mo neineꞌ nene gele none. Idoꞌ me misubouꞌ alevelite gamazi lamineꞌ ve li gilaaꞌ naniꞌ gamazi nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo gilivo haza niteꞌ loloꞌ ogaꞌ neineꞌ nesi nene mo gele none.
25 Anayabin God ana ukwar rerekab hi’itin koko’aw hirouw hio’o, i orot ana ukwar rerekab natabir, naatu God ana ririmin hi’itin hio’o, i orot ana fair natabir.
26 Neze zuhokizo, lingine nene Oꞌmosoꞌmo eiꞌ ve lo elese molo lingimive ma nene nizave. Idoꞌ naniꞌmine aleve nizahe nemuꞌ gililizaniꞌ nene gamazi neuko luvoniꞌ mautiꞌ nene gamazi gihile neive li gili ngoloꞌ li gililisave. Idoꞌ lengiꞌ monovotine nene neꞌmino neingumuꞌ noluve: Me misubouko eveneꞌ mukiꞌ nete lengikumuꞌ nene gilavo lengikuꞌ nene gatinguꞌ gamazi lamineꞌ minive nene mukiꞌ ma minamave li gilaaꞌ naniꞌza lengiꞌ aꞌneꞌmine ve nene Oꞌmosoꞌmo eiꞌ ve lo elese molo-lengedo lengeleꞌmize molaniꞌ ve. Idoꞌ eveneꞌ amuzo malehe nene lengikuꞌ mukiꞌ nizamavo idoꞌ eveneꞌ ma izeꞌninge meꞌninge eveneꞌ naba nizavo sotoꞌ adiꞌmo guveꞌinesi ve gili nizaniꞌ aleve nene lengikuꞌ mukiꞌ ma nizamaniꞌza lengiꞌ neꞌmine aleve nene Oꞌmosoꞌmo eiꞌ ve lo elese molo-lengedo lengeleꞌmize molaniꞌ ve.
26 Taitu, kwa marasika mi’itube kwama’am ana maramaim God ea’afi i kwananot, sabuw hai itininamaim kwa moumur na’in i men not wairafi, men orot faifir, na’atube atufuwamaim men orot gagamih hai rara’ane kwatufuwamih.
27 Neꞌmino leleꞌmize molaniꞌ nene eveneꞌ naba nevoꞌminevoꞌ leleꞌmize molaniꞌ nevoba Oꞌmosoꞌmo me misubouꞌ aleve malite eveneꞌ mamuꞌ negi nizave li li-ngidaaꞌ nave ma ngeleꞌmize molokuvo ingine eveneꞌ gaꞌine gili lamineꞌ igaꞌ ave di limi-ngidikevo ngovozo hili minilizave lo aꞌneꞌmine ve do kegeso ngeleꞌmize molaniꞌ ve. Idoꞌ me misubouꞌ alevelite eveneꞌ mamuꞌ gilizevo nizave li li-ngidaaꞌ nave ma ngeleꞌmize molokuvo ingine eveneꞌ amuzo malehe nizave di limi-ngidikevo ngovozo hili minilizave lo Oꞌmosoꞌmo aꞌneꞌmine ve do kegeso ngeleꞌmize molaniꞌ ve.
27 Baise God tafaram ana sawar koko’aw hirarouw, rubinen sabuw not wairafih ibiya’uhuwih. Naatu tafaram ana sawar ririmih hirarouw rubinen, sabuw fairih ibiya’uhuwih.
28 Ee, misubouꞌ aleveti veꞌnidoꞌ nene haza ve limi minii haza niteꞌ gehepeve gili minave nene Oꞌmosoꞌmo do kegeso ngeleꞌmize molavo aꞌneꞌmine ve nete eveneꞌ none laaꞌ ave nene ngivileꞌ igi minikevo haza niteꞌ loloꞌ ilisave.
28 Abisa tafaram itin yabin en rarouw i rubin bai, naatu abisa tafaram itin gagamin rarouw i gurus.
29 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo neꞌmine ogaꞌ neineꞌ nene eveneꞌ malite eiꞌ veleloꞌ oti mini engiꞌ okoꞌine di hozi likelizave losa engiꞌ akaꞌine nene hize tile-ngedosa neꞌmine ogaꞌ neive.
29 Saise men yait ta God nanamaim naora’ara’atamih.
30 Neꞌmine ogaꞌ neineꞌza lengiꞌ nene Oꞌmoso neꞌmo Izesuꞌ Kilisitoda do imineꞌ molo-lengedave. Neꞌmine ogo aꞌmine Kilisitoꞌni nene gateuꞌ gamazi lamineꞌ minineꞌ neꞌmi izelehine loloꞌ o-dave. Idoꞌ loloꞌ o-davo asiꞌve neꞌmo nene lelitoꞌ medelo minevoꞌ alevoꞌve hulo helo Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ eveneꞌ lisiheꞌ laminekovoꞌ minilizave lo goloso initeꞌ apase-ledoo Oꞌmosoꞌmi evenele loloꞌ o-ledo aza golosoutiꞌ mudise leleꞌmize lamineꞌ oloseive.
30 Baise God buwit tana Keriso Jesu wanawananamaim ikofanit naatu sinaf Keriso ata ukwar rerekab matar. Naatu kakafhine rufamit tatit, yamutufurit God ana sabuw kakafiyih tamatar.
31 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo neꞌmine neineꞌ nene monoꞌ godolouꞌ gamazi ma tiꞌ li gizaniꞌ maloꞌ nene eveneꞌ mukiꞌ eꞌmetilizave losa neꞌmine ineꞌ ve: Ve ma aza eiꞌ okoꞌnomuꞌ olize noizelineꞌ nevo alamo Guvelesi vemukovoꞌ olize izelive.
31 Isan imih Buk Atamaninamaim eo na’atube, “Yait nakokok ora’ara’atamih Regah abisa sisinaf tafanamaim nao ra’ara’at.”
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Coríntios 1, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.