1 Coríntios 10

MONO' GODOLO GOSOHO' (ASO) vs AAI

Sair da comparação
AAI TUR GEWASIN O BAIBASIT BOUBUN
1 Idoꞌ neze zuhokizo, Oꞌmosoꞌmo do nguꞌ izineꞌ aleve nene initeꞌ neꞌmine manaꞌmine igi mili ilizaha nesi mo ngeli vi tolovo amilisave li lingine gili nilisaha nemuꞌ aka lengelebizo lo-lengemeloze. Gililo. Lingine gili nizave. Moseꞌ aza leliꞌ Zuda veti avotemotine Aigita misuboukotiꞌ ngeleꞌmizo Kanaha misubouꞌ novivo vilizaniꞌ aka ngelebizelive lo Oꞌmosoꞌmo do sotoꞌ o-ngidineꞌ limusoꞌmi mumunouꞌ nene mukiꞌ ingine vaniꞌ. Idoꞌ noso naba nene izo huko eza ema o-ngedo aka loloꞌ o-ngedavo mukiꞌ ingine aꞌminguꞌ vaniꞌ.
1 Taitu, ata a’agir Moses nawiyih hititit ana veya abisa isah mamatar i kwananot. Ata a’agir etei rofom re tafafarih nawiyih Red Sea yan owasasin hirabon rewan rounane hiyen.
2 Neꞌmine igi aꞌmine limusolokovoꞌ nene eꞌmeti guvo nosouꞌ vi vi helala vaniꞌ neꞌmo mukitoꞌ ingine Moseꞌ zuho liliꞌ igi noso hilaniꞌ gilineꞌ.
2 Rofom wanawanan naatu riy wanawanan hirarabon ana veya, etei bapataito hibai Moses ana bai’ufununayah himatar.
3 Idoꞌ ebeꞌ hadiveloꞌ nene naaꞌ initeꞌine nomivo Oꞌmosoꞌmo nosoꞌ niteꞌ Okulumokutiꞌ hulo-ngedavo mukitoꞌ naniꞌ.
3 Naatu Ayubih ana bay itinin ta’imon marane hire’er etei hibow hi’aa.
4 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo geheni nabaꞌmi luloutiꞌ do sotoꞌ ogo ngimineꞌ nosoutiꞌ nene mukitoꞌ naniꞌ. Idoꞌ aꞌmine gameneloꞌ nene Kilisitoꞌ aza nene engikisi makaꞌ monineꞌ gelavo aꞌmine noso nene ezelotiꞌ sotoꞌ o ngimineꞌ ve.
4 Na’atube ayubit ana harew itinin ta’imon marane re’er etei hitom, naatu ayubit ana To’one harew tit hitomatom nawiyih bairi hin, nati to i Keriso taiyuwin.
5 Ee, Oꞌmosoꞌmo neꞌmino do nguꞌ izineꞌza aꞌmine do nguꞌ iziveutiꞌ lingela mukiꞌ nene goloso initeꞌ diꞌmi ikevo Oꞌmoso aza gele goloso ogo ngebelekaꞌ ngebelekaꞌ ivo ebeꞌ hadiveloꞌ nene hili geseꞌ aniꞌ ve.
5 Baise God ata a’agir moumurih na’in isah men iyasisir, imih himorob arar yan hai rarik awan karatan.
6 Idoꞌ Zuda ve ingine goloso initekumuꞌ laniteꞌ gili di sotoꞌ iꞌmi vikevo Oꞌmosoꞌmo do sotoꞌ ogo lihime ngimineꞌ initeꞌ luvoniꞌ nemuꞌ lingine gili ingine adiꞌmine igi goloso initekumuꞌ laniteꞌ gili aꞌmineꞌmine ikelizave losa Oꞌmosoꞌmo alingeꞌ sotoꞌ olonivemuꞌ aka lelebizo neꞌmine ineꞌ ve.
6 Naatu sawar iti himamatar i bai’obaiyen na’atube it isat, ebimatnuwit saise men kakafin sinafumih nakura’ara’ahit hisisinafube tanasinafumih.
7 Nemuꞌ nene ingine linge malite aniꞌ neꞌmine igi lingine soza oꞌmosomuꞌ gelekeleꞌ i-ngidi ngopoꞌni li minamilo. Ingine neꞌmine angumuꞌ monoꞌ godolouꞌ tiꞌ li gizi nizaniꞌ ma neive:
7 Wagabur ata a’agir sawar iu’inuwih hikwakwafirih na’atube tanasinafumih. Buk Atamaninamaim iti na’atube eo “Sabuw himare hiyuw hi’aa hibiyasisir, hai yasisir botabir hitom hikoko’aw himisir hiwa’an kwanekwan.
8 Idoꞌ ma nene engikutiꞌ veneꞌ vemohoꞌ gopoꞌ napa ingiꞌmi monikevo Oꞌmosoꞌmo gamene hamokukovoꞌ eveneꞌ 23 tauseni ngebele hilineꞌ nenaze. Laza nene ingine adiꞌmine ogo veneꞌ vemohoꞌ gopoꞌ napa ongamolone.
8 Imih uwatanah afa hibiwa’an kwanekwanabe men taniwa’an kwanekwan, anayabin nati na’atube hisisinaf, veya ta’imon wanawanan sabuw etei 23,000 ah uy hire himorob.
9 Idoꞌ Guvelesi vesi golo izikevo satalite ngibilikevo hilaniꞌ nenaze. Laza ingine adiꞌmine ogo Guvelesi ve golo izamolone.
9 Ata Regah men routobonamaim tanayai, uwatanah afa na’atube hisinaf Regah hirurutubun etei tuwamorob yubih himorob.
10 Idoꞌ eveneꞌ linge malite Oꞌmosola nene initeꞌ ato atokumuꞌ emenga laaꞌ idoꞌ uvonga avanga li-daaꞌ ikevo Oꞌmosoꞌmo angeloꞌ ma imiselavo ogo lihime ngemo ngibilineꞌ nenaze. Laza nene ingine laniꞌ neꞌmino Oꞌmoso uvonga avanga lo-damolone.
10 Men tanagam kwanekwan, anayabin afa na’atube hisisinaf gurugurusen ana tounamatar na etei rouw himorob.
11 Idoꞌ aꞌmine initeꞌ mukiꞌ mene sotoꞌ o ngimineꞌ nene eveneꞌ laza nelotiꞌ aka ningeloningumuꞌ ve losa sotoꞌ ineꞌ nene gamene osuꞌ lolosa neida mene noneꞌ aleve leliꞌ nene ningi neꞌmine amilizave li lelikumuꞌ nene monoꞌ godolouꞌ luhuvo gizaniꞌ ve.
11 Sawar iti himamatar etei i bai’obaiyen na’atube it isat, naatu baimatnuwit isan bukamaim hikirum. Anayabin veya iti boun tama’ama i tana mar yomanin tatit.
12 Nemuꞌ nene ve ma gaza vo tolovo ogaꞌ akaloꞌ minamo ha mine giliꞌ lo nouve lo minelinive gaza ehee gemenguꞌ sotoꞌ o gemavo lihime daaꞌ akauꞌ vo holo lemo ongalinge. Ningosa minezo.
12 Imih o yait kunotanot i kubatabatkikin, inakaif gewas men inare’emih.
13 Lengita lengemenguꞌ sotoꞌ o lengemaaꞌ neineꞌ nene atoliꞌmine sotoꞌ o lengemamive. Eveneꞌ mukita sotoꞌ ogaꞌ neineꞌ maꞌmino nene sotoꞌ noo lingimive. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmo leze nene hulo-ledamoloseinako lingine ezemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ gehepeve i mini ezela lehete igi minilo. Aza nene lingivizelineꞌ lengemenguꞌ ma sotoꞌ o lengemelineꞌ nene ma ninge mate lingimikamoloseive. Lengemenguꞌ ma sotoꞌ o lengemelineꞌ nene lingivizamivo amuzo mili ha mine giliꞌ li minilizave lo aza nene olovoꞌ ilizaniꞌ aka vele-lengedeleseive.
13 Routobon mar etei o kubaib na’atube, nati routobon ta’imon sabuw etei tebaib. Baise God ana omatanen mar etei ekakaif. Imih boro men nihamiy routobon gagamin inab a fair nanatabir a niyaweyaw inare’emih. Baise routobon inabaib ana veya i boro fair nit inabatkikin naatu ef nabotawiy inahaiw inatit.
14 Idoꞌ Moseꞌ mininguꞌ minave nene Oꞌmosoꞌmo lihime ngemo ngibilineꞌ maꞌmino lengebelalize. Nemuꞌ nene neze zuho luꞌne lengeme nouvoniꞌ mate, soza oꞌmoso nene gelekeleꞌ i-ngidami idoꞌ nosoꞌ niteꞌ ngimilizangutiꞌ nesi nami ngopoꞌni laaꞌ monovomuꞌ nene olovoꞌ igi mehedine ngimilo.
14 Isan imih au ofonah, wagabur hai bowabow etei kwanihamiyen.
15 Lingine nene lutine gatine neive ma nene nizave losa gamazi mene lo-lengemelouze. Nemuꞌ nene gamazi loloniꞌ nene gihile nolihe langisetine ningi gili hehe lilo.
15 Ayu iti tur i kwa not wairafi isa ao, saise au tur naniyan kwanab abisa ao kwana’itin.
16 Lebeni initeꞌ naaꞌ nouninguꞌ Oꞌmosola isaaꞌ neve lo vaini gomise Guvelesi veꞌmo noꞌnohoꞌ izingutiꞌ nuneꞌ neꞌmo do hamoꞌ o-ledavo naaꞌ nouneꞌ aleve mukiꞌ nene Kilisitoꞌ vanise lepineꞌ neꞌmi gihileꞌve ma nene dalosune. Olo. Idoꞌ lebeni initeꞌ beleti apilo aꞌmingutiꞌ nuneꞌ neꞌmo do hamoꞌ o-ledavo naaꞌ nouneꞌ aleve mukiꞌ nene Kilisitoꞌ okoꞌno hulo hilineꞌ neꞌmi gihileꞌve ma nene dalosune. Olo.
16 Merarayow ana kerowas imaim God ana merar tayiy tatomatom ana veya, Keriso ana rara etei tafafaram. Naatu rafiy taimasib ta’ani’aan ana veya it etei’imak Keriso biyan tafafaram.
17 Ee, lebeni initeꞌ naaꞌ nouninguꞌ nene beleti hamokovoꞌ minavosa laza mukitoꞌ aꞌmine beleti hamoꞌ mautiꞌ naaꞌ nounako nemuꞌ nene laza mukitoꞌ hamoꞌ zuho nene none.
17 Anayabin rafiy fafar i ta’imon, it moumurit na’in, baise biyat i ta’imon, imih rafiy ta’imon tafafaram.
18 Idoꞌ Isilaele aleveti monovomuꞌ mene gililo. Ingine Oꞌmoso imaniꞌ initekutiꞌ naaꞌ ave engiꞌ nene Oꞌmosola vi giꞌmizaaꞌ nave.
18 Israel sabuw hai sinaf i kwananot. Sheep tebow terouw gem tafanamaim tisibor finimih turih tefaram ta’aau i God bairi nati’imaim tibita’imon maiye.
19 Neve nene naza nadive lo lo-lengemelesa noluve. Soza oꞌmoso ngimaniꞌ initeꞌ nene initeꞌ gihile ve lo lamuve. Idoꞌ soza oꞌmoso initeꞌ asiꞌve nesi nene initeꞌ gihile neive lo lamuve.
19 Men kwananot ayu nati wagabur naatu sibor nati wagabur isah kwasisibor i abibasit kwanarouw.
20 Oꞌove. Ne neineꞌza Oꞌmosomuꞌ gilamavete soza oꞌmoso ngimaniꞌ initeꞌ nene Oꞌmoso imaaꞌ naavoba sikalahuꞌ goloso ngimaaꞌ naanako nemuꞌ nene sikalahuꞌ goloso ngimaniꞌ initekutiꞌ nisa lingine makaꞌ giꞌmizi minilizave losa gelamuve.
20 En! Baise, abisa au’uwi ana’an i iti na’atube. Eteni Sabuw hai sibor i wagabur isah tisisibor, men God isan. Imih ayu men akok kwa wagabur bairi kwanikofan.
21 Idoꞌ Guvelesi vela giꞌmizi mini lebeni nosoꞌve naaꞌ niigisa sikalahuꞌ golososi vi giꞌmizi mini sikalahuꞌ goloso ngimaniꞌ nosoutiꞌ nene nalizadoꞌ nomive. Guvelesi vela giꞌmizi mini holomoꞌvelotiꞌ nosoꞌ niteꞌ naaꞌ niigisa sikalahuꞌ golosola vi giꞌmizi engiꞌ holomoloꞌ nosoꞌ nitekutiꞌ nalizadoꞌ nomive.
21 Kwa men karam boro Regah ana kerowasamaim kwanatom, naatu iban maiye wagabur hai kerowasimaim kwanatom. Naatu men karam Regah ana gem kakafiyinamaim kwanaa, naatu wagabur ana gem tafanamaim kwanaa maiye.
22 Idoꞌ neꞌmine oloneꞌ nene Guvelesi ve aza nenitokovoꞌ giꞌmizilizanako lo izeboloꞌ molaloseive. Neꞌmine oloseinako leliꞌ amuzo neꞌmo Oꞌmosoꞌmi amuzo nene ma ivileꞌ aminako lebelamilihe. Olo.
22 Men tanasinaf Regah ana yaso’ar tanakura’ahimih. Kwanotanot it Regah ana fair tanatabir? En!
23 Ee, lingine initeꞌ mukiꞌ nene ha gopo gamaziꞌvesi nomivo ogo molo olosune laaꞌ naniꞌza aꞌmine initeꞌ ma nete leleꞌmize lamineꞌ ma amilisave. Initeꞌ mukiꞌ nene ha gopo gamaziꞌvesi nomivo ogo molo olosune laaꞌ naniꞌza aꞌmine initeꞌ ma nete monokuꞌ ma hize eleꞌ i-lidamilisave.
23 Sawar etei i sinaf isan hibasit, baise sawar etei boro men ta ana gewasin nitimih. Naatu sawar etei i sinaf isan hibasit, baise sawar etei boro men hinibaisimih.
24 Eveneꞌ hamo hamoꞌ lingine nene lengiꞌ okodinemukovoꞌ gilamisa lengiꞌ zuho neemukisi gili mini eveneꞌ ngeleꞌmize lamineꞌ ilizangumuꞌ amuzo mili minilo.
24 Men yait ta akisin ana gewasin nanuwetamih, baise taituwan hai gewasin nanuwet.
25 — ausente —
25 Ahar efanamaim masanuw kwanatotobon kwana’aamo, men anot hinamour kwanibatebatemih.
26 — ausente —
26 Anayabin Buk Atamaninamaim iti na’atube eo, “Me yan sawar tutufin etei tema’am i Regah nowan.”
27 Idoꞌ eveneꞌ Izesungumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ amaveutiꞌ maliꞌmo elese molo-lengedo nosoꞌ niteꞌ nalonge. Alo lo nolivo ma vi ha mili-lingidiliza initeꞌ nene leliꞌ lute do goloso ilineꞌ initeꞌ soza oꞌmoso ngimaniꞌ initekutiꞌ nehe li aꞌminemuꞌ longo tongoꞌ ami ha nalisave.
27 Orot baitumatum atin nifefeyani airi bay aamih kwanamare abisa namaim nayayare ina’aan, men anot hinamour inibatebatemih.
28 Ne neineꞌza nosoꞌ niteꞌ nalisa nizavo ve maliꞌmo nosoꞌ niteꞌ mene soza oꞌmoso ngimangutiꞌ ve lavo ma aꞌmine veꞌmi lulomuꞌ nene gilisa namilo.
28 Baise orot ta tainimaim na’afare nao, “Iti bay i wagabur isah hisibor.” Nati bay men ina’aan, orot eo’otani i inakakafiy anayabin masanuw ina’ani’aan boro inasinaf kakaf.
29 Lengiꞌ lutine goloso ilingumuꞌ nomive. Aꞌmine lo-lingimive nene aza Guvelesi ve Izesuꞌ evenele aꞌmingutiꞌ nalizaniꞌ nene lihime dalisanako nemuꞌ namilizadoꞌ o neive lo lulouko gelo soza oꞌmoso ngimangutiꞌ ve lo lo-lingimineꞌ noloseinako lingine nikevo eze luloꞌve nene goloso ogalive losa noluve.
29 Nati i men o kakafin kusisinafumih, baise orot nati eo’otani na’iti boro o kakafin sinaf narouw nao. Aisim boro ayu au roufamen abaib sabuw afa hai notamaim ayu hinafufunu?
30 Laza Oꞌmosola nosoꞌ nitekumuꞌ opoꞌni losa nonaloneꞌ nene eveneꞌ malite aꞌmine Oꞌmosola losa nonaloneꞌ initekumuꞌ nene ve mene malise igi namilizaniꞌ nosoꞌ niteꞌ ninave li lelikumuꞌ gamazi goloso lamilizadoꞌ o neineꞌ nenako nemuꞌ nene ma lamilisave.
30 “Ayu au bay isan God aifefeyan igegewasin abai ani’aan, aisim sabuw boro au bay abigegewasin isan kakafin hinarouw hinao?”
31 Tiꞌ li lilizaha nosoꞌ niteꞌ ma nene ha nalizahe idoꞌ malise ilizahe neꞌmine ilizangukisi idoꞌ initeꞌ ato atoꞌ ilizangukisi nene Oꞌmosoꞌmi gulive do naba ilineꞌ initekovoꞌ igi mili minilo.
31 Imih abisa ku’ani’aan o kutomatom o kusisinaf etei God wabin bora’ara’ahin isan inasinaf.
32 Zuda ve he heta atoꞌ ve nGiliki ve he idoꞌ Oꞌmosoꞌmi zuho Kilisitoꞌ evenele he engiꞌ neti veꞌnidoꞌ nene goloso initeꞌ dikeve li olovoꞌ ilizaniꞌ initeꞌ nene di sotoꞌ amilo.
32 Jew sabuw, Greek sabuw, na’atube ekaleisia sabuw wanawanahimaim men yait ta iniwa’an yababan nab nare’emih.
33 Neniꞌ Pauloꞌ initeꞌ ma oloniꞌ nene neniꞌ neleꞌmize lamineꞌ oloseive losa amolosuve. Naza eveneꞌ mukikumuꞌ gelo Oꞌmosoꞌmo do nguꞌ izelineꞌ akaloꞌ ngeleꞌmize molalohe losa eveneꞌ ato atoꞌ mukiliti luꞌninguꞌ nene lamineꞌ gililiza initekovoꞌ olosuve.
33 Ayu i mar etei asisinaftobon sabuw afa aniyasisirih, saise anibaisih yawas hinab, men ayu taiyuwu aniyasisiru.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Coríntios 10, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.