Atos 12

asj (ASJ) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Le ni nuuŋ li mfi wulu-u, Mfɔŋ Hɛrɔ bɛchi ŋwɛki bɛ bɛniiŋ bamu bɛ kintutu ki bɛniiŋ bɛ kimbeenchɛ-ɛ.
1 Por aquele tempo, o rei Herodes mandou prender alguns da igreja para os maltratar.
2 Kweeŋ bɛ wachɛ Jeeŋ wu ŋwaani Jɔɔŋ kwi.
2 Mandou matar à espada Tiago, irmão de João.
3 Le ŋɛŋ le fi dzɔɔŋ fiɛɛ fɛ Bɛjuu li, se gɛɛŋ limfwe tee le be kɔɔ tɛ Pita. Bɛ tɛ̀ kɔɔ wu nuuŋ li jo yi Tsɔnɔ chi Kibele ki bɛ mɛɛŋ ki gɛɛ kɛ Kishee le kɛ.
3 Vendo que isto agradava aos judeus, prosseguiu, mandando prender também Pedro. E eram os dias dos pães sem fermento.
4 Le be kɔɔ wu lɛ, be se bɛŋɛ wu li yih yi ncha-a, be gɛɛ bintutu bi bɛniiŋ bɛ nchi-i binɛɛ le bi ni bi kiichi wu bɛniiŋ bɛnɛɛ, bɛnɛɛ. Hɛrɔ tɛ̀ giki Pita lɛ le ke Tsɔnɔ chi N'yafuwee tuu chi ka, se buu wu leeki limfwe li bɛniiŋ li be saa wu.
4 Depois de prendê-lo, lançou-o na prisão, entregando-o a quatro escoltas de quatro soldados cada uma, para o guardarem. A intenção de Herodes era apresentá-lo ao povo depois da Páscoa.
5 Pita se nuuŋ nɛɛ li yih yi ncha-a. Se nuuŋ le, kintutu ki bɛniiŋ bɛ kimbeenchɛ-ɛ tɛ̀ lɛki li Nyɔ-ɔ mkpaaŋ kii wu.
5 E assim Pedro estava guardado na prisão; mas havia oração incessante a Deus por parte da igreja a favor dele.
6 Le ni nuuŋ butuu bu tɛ̀ wuuti le Hɛrɔ buu Pita le be saa wu, Pita tɛ̀ liiti kintikinti ki bɛniiŋ bɛ nchi-i bɛfɛ ɛ be kaŋ wu bɛ bɛncha bɛfɛ, be se kiichi wu. Bɛniiŋ bɛ nchi-i bamu kiichi lɛ yi-i yi ncha-a mfweeŋ.Pita kintikinti ki bɛniiŋ bɛ nchi-i|alt="Peter sleeping between two soldiers" src="lb00335c.tif" size="col" copy="Louise Bass" ref="12:6"
6 Na noite anterior ao dia em que Herodes ia apresentá-lo ao povo, Pedro dormia entre dois soldados, preso com duas correntes. Sentinelas, junto à porta, guardavam a prisão.
7 Fi se ka le nchindaa wu Taa tɛ̀ dza taa busɛ, kiŋ'wofu baŋ li yih yi ncha-a yilu-u. Nchindaa wulu koŋ Pita li bwɛɛŋ li, kaaŋgi. Tee li wuu le, “Dza we tsɛkɛ.” Si wu tee lɛ, bɛncha baa biee be fanchɛ li bibɛnu bi Pita be weyɛ fɛkwiiŋ.
7 Eis, porém, que sobreveio um anjo do Senhor, e uma luz iluminou a prisão. O anjo tocou no lado de Pedro e o despertou, dizendo: — Levante-se depressa! Então as correntes caíram das mãos dele.
8 Tuu tee li wuu le, “Lii ndu ya, ɔ lii bikpɔ bio.” Pita fɛ lɛ. Nchindaa wulu se tuu tee le, “Foochɛ ndu ya ɔ biee mi!”
8 E o anjo continuou: — Coloque o cinto e calce as sandálias. E ele assim o fez. O anjo lhe disse mais: — Ponha a capa e siga-me.
9 Pita se bo, biki wu lɛkuuŋ. Tɛ mɛɛŋ nɛɛ ki kɛɛ kɛ le fiee fi nchindaa wulu feti nuuŋ chɛɛŋ kɛ. Tɛ̀ beechi le ɛ fiee si kifiee ki bɛɛ lɛ wu-u.
9 Então, saindo, Pedro o seguia, não sabendo que era real o que estava sendo feito pelo anjo; ele pensava que era uma visão.
10 Be tɛ̀ dɛndɛ be ka kintsii ki limfwe fɛ bɛniiŋ bɛ nchi-i tɛ̀ kiichi, be tuu be ka ki lɛjiŋ, be biee be fɛsi fɛ fweeŋ wu mbaŋ wu muŋkɔŋ wu busini li kitoŋ ki fe-e. Fweeŋ wu mbaŋ wulu gwiyɛ lɛ wu bɔ, be se bo. Le be bo lɛ, be deŋgi be beki dze dze, nchindaa wu Taa Nyɔ wulu se dza la lɛ wu-u lii.
10 Depois de terem passado a primeira e a segunda sentinela, chegaram ao portão de ferro que dava para a cidade, o qual se abriu automaticamente; e, saindo, enveredaram por uma rua, e logo adiante o anjo se afastou dele.
11 Le Pita shɛ, bufii to wu fe, tee le, “Dɛɛni mi ŋkɛɛɔ chɛɛŋ chɛɛŋ le ɛ Taa wu bee toŋ nchindaa we le bɛ buu mi li tsaŋ yi Hɛrɔ-ɔ, mi nse mbo li ŋgɛ wu Bɛjuu tɛ̀ tɛŋgi le be gii be nyɛ mi.”
11 Então Pedro, caindo em si, disse: — Agora sei que, de fato, o Senhor enviou o seu anjo e me livrou da mão de Herodes e de toda a expectativa do povo judeu.
12 Le kɛɛ lɛ, se dza giiŋgi li Maariya yih wu ni Jɔɔŋ Mak, ɛ bɛniiŋ tɛ banchɛ fe ŋge be lɛki li Nyɔ-ɔ.
12 Ao se dar conta disso, Pedro resolveu ir à casa de Maria, mãe de João, também chamado Marcos, onde muitas pessoas estavam congregadas e oravam.
13 Gɛɛŋ bo fe, koŋ fweeŋ wu mbaŋ, ŋwaakwɛɛŋ wumu wu bukooŋ bwee tɛ̀ nuuŋ le Loda wu tɛ̀ nindi li yih lɔɔ bɛ le gwiyɛ.
13 Quando ele bateu à porta da frente, uma empregada, chamada Rode, foi ver quem era.
14 Le tuu woo nuuŋ jɛ yi Pita, nɛɛtɛ ŋge, tɛ̀ mɛɛŋ ki gwiyɛ kɛ mbaŋ kɛ, tuu dza letɛ kaari gɛɛŋ lɛ li yi, tee li bɛniiŋ li le, “Pita wɛ fɛ mfweeŋ wu mbaŋ.”
14 Reconhecendo a voz de Pedro, ficou tão alegre que nem o fez entrar, mas voltou correndo para anunciar que Pedro estava à porta.
15 Be tuu li wuu le, “Ɔ jetɔɔ.” Se nyiitini nɛɛ le ɛ Pita. Be dza be tee le “Nuuŋ ni nuuŋ nchindaa wu Nyɔ-ɔ ye.”
15 Então os outros disseram: — Você ficou louca! Ela, porém, persistia em afirmar que era verdade. Então disseram: — É o anjo dele.
16 Si be tɛ̀ tiiti lɛ, Pita ba bɛ ŋkonu. Be gwiiyi lɔ, be ŋɛŋ chɛɛŋ le ɛ wu, wa tɛ be.
16 Enquanto isso, Pedro continuava batendo. Quando abriram a porta, viram-no e ficaram admirados.
17 Maa be bɛ tsaŋ le be chikɛ bɛ ŋkweŋɛ, se tee be si Taa bee buu wu li yih yi ncha-a, tuu tee le be tee Jeeŋ mɔɔ bɛniiŋ bɛ kimbeenchɛ-ɛ bɛchu. Si tɛ̀ tee lɛ, se dza gɛɛŋ kimbɛ kimu.
17 Ele, porém, fazendo-lhes sinal com a mão para que se calassem, contou-lhes como o Senhor o tinha tirado da prisão. E acrescentou: — Anunciem isto a Tiago e aos irmãos. E, saindo, foi para outro lugar.
18 Le butuu woo, bufii shaanshɛ li bɛniiŋ bɛ nchi baa bushaanshɛ laa fi ka niŋ bɛ Pita le.
18 Quando amanheceu, houve grande alvoroço entre os soldados sobre o que teria acontecido com Pedro.
19 Hɛrɔ buu bɛniiŋ le be dɛndɛ be gɔɔŋ wu. Be gɔɔŋ, be gɔɔŋ nsiŋ. Se teeŋ bɛniiŋ bɛ nchi-i bɛ tɛ̀ kiichi Pita baa, bii biee li bee, se dza tee le bɛ dzɔɔ be, bɛ gɛɛŋ bɛ mɛɛshi bɛ be. Lɛjiŋ lɛlu, Hɛrɔ dza kimbɛ ki kwɛɛŋ lɛ ki Judiya, bɔɔ gɛɛŋ nuuŋ li kitoŋ ki Kasaria.
19 Herodes, tendo-o procurado e não o achando, submetendo as sentinelas a interrogatório, ordenou que se aplicasse a pena de morte. E, descendo da Judeia para Cesareia, Herodes passou ali algum tempo.
20 Li mfi wulu shéŋ tɛ̀ tɔnyi Mfɔŋ Hɛrɔ bɛ bɛniiŋ bɛ Tayɛ mɔɔ bɛ Sidɔŋ. Bɛniiŋ bɛlu se banchɛ yi le be gɛɛŋ be sooŋ bɔ le mbɛɛŋgii ni nuuŋ lu, kifɛ kwɛɛŋ wube tɛ̀ kɛmi biee bijɛ nuuŋ li kwɛɛŋ wee li. Be gɛɛŋ, be saa be kɔɔ nsaŋ bɛ Blastus wu tɛ̀ nuuŋ te ntɔ.
20 Havia uma séria divergência entre Herodes e os moradores de Tiro e de Sidom. Estes, porém, de comum acordo, se apresentaram a ele e, depois de obter o apoio de Blasto, que era assessor do rei, pediram paz, porque a terra deles recebia alimentos do país do rei.
21 Le jobɛ bɛ chi kɔchɛ, Mfɔŋ Hɛrɔ chuumɛ ndú yi buŋkuŋ, shee li kabara, nyɛ tefɛ li bɛniiŋ bɛlu.
21 Em dia designado, Herodes, vestido de traje real, assentado no trono, dirigiu-lhes a palavra.
22 Be dza be wuuyi, be yɔɔnchi wu be tiiti le, “Chini tefɛ nuuŋ chi nyɔ, nuuŋ yɛ chi wi wu bɔ kɛ.”
22 E o povo gritava: — É voz de um deus, e não de um homem!
23 Mfwaa mumkpaŋ, nchindaa wu Taa biee toŋ chigɔŋ li Mfɔŋ Hɛrɔ, kifɛ ti mɛɛŋ ki nyɛɛ mpiaru wulu li Nyɔ-ɔ kɛ. Muntsoŋ biee mu ji wu, kwi.
23 No mesmo instante, um anjo do Senhor feriu Herodes, por ele não haver dado glória a Deus; e, comido de vermes, morreu.
24 Se nuuŋ le, jɛ yi Nyɔ se lii li shéŋ yi bɛniiŋ li, yi saaŋgini yi giiŋgi limfwe limfwe.
24 Entretanto, a palavra de Deus crescia e se multiplicava.
25 Banaba bee Sɔɔ mɛɛshi fiee fi bɛ tɛ̀ toŋ be Jɛrosalɛŋ lu, be se kaari be to lɛjiŋ Antiɔk. Fɛ be tɛ̀ tuu lijiŋ, be dzɔ Jɔɔŋ Mak.
25 Barnabé e Saulo, cumprida a sua missão, voltaram de Jerusalém, trazendo consigo João, também chamado Marcos.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Atos 12, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.