Marcos 9
God-are Jögoru I'oho (AOM) vs NTLH
1 Ëhi uënugoromo uëvadeje: Ave jöho na jö mae uëꞌiëꞌajëjo. Jemë a ioroꞌiore ave riravarujoho bogo vuovëꞌe raromoromo gaꞌaꞌarujëjo God-hu böröme namiromo hesi darugehu muebejaje ajoho rueꞌiramu.
1 E Jesus terminou, dizendo:
2 Ëhiꞌoromo majae ahoꞌobëhe övo gö mine övo göre gemu barëjamu Iesuro Peter James John ëhi söromo dahoru ëgobövire ajiomoromo jabesi sivue hahagu raromareje. Raromoromo ë ijorajoho jaburo gavareje Iesuare sino hahoꞌe gorosovoromo
2 Seis dias depois, Jesus foi para um monte alto, levando consigo somente Pedro, Tiago e João. Ali, eles viram a aparência de Jesus mudar.
3 niögoho ajivo avohamu. Saꞌare raromarue aribövioho noro niöge uꞌoꞌibejo bogo ëhioho ajivoꞌibejo. Iesuare niögohuro ëhi ajivamu gavareje.
3 A sua roupa ficou muito branca e brilhante, mais do que qualquer lavadeira seria capaz de deixar.
4 Ëhi gaꞌi gavareje a mami ae niöꞌi Elijahꞌo Mosesꞌo ëma jëvoromo jabuꞌo Iesuꞌo jöe atoruomamu.
4 E os três discípulos viram Elias e Moisés conversando com Jesus.
5 Jöe atamu gëgorovo Peter-ro Iesu uavadeje: Tisa no ave raromaruoho iae mae höjo. Uövuego no javu harihe niöꞌi gemu vaeꞌamarëjo jani gemu Moses-ni gemu Elijah-ni gemu.
5 Então Pedro disse a Jesus: — Mestre, como é bom estarmos aqui! Vamos armar três barracas: uma para o senhor, outra para Moisés e outra para Elias.
6 Peter-hu ëhi uavade hesi bëhoho Peter James John ëho jaburo sisë maro juhuonirovëꞌëro jö ma diehi jövoꞌiröhoho Peter dadivamu ëhuni ëhi jövadeje.
6 Pedro não sabia o que deveria dizer, pois ele e os outros dois discípulos estavam apavorados.
7 Ëhi jövoromo Iesuare ijorajoho jaburo gavare suehuro Iesumë aegëhamu gagorovo hejareje sue uhure uvavamu: Ave aho nasi Harihu mabëhe höjo. Huhu jövaje jöho avoho herëjo.
7 Logo depois, uma nuvem os cobriu, e dela veio uma voz, que disse: — Este é o meu Filho querido. Escutem o que ele diz!
8 Ëhi uvamu hejëꞌi Iesuare ijorajoho jaburo ruaroho numiaroho uherihoꞌi gavareje Mosesꞌo Elijahꞌo bogojëvoꞌi Iesuro gemuëro ë jabesi bëhire namijamu.
8 Aí os discípulos olharam em volta e viram somente Jesus com eles.
9 Ëhiꞌoromo dahorure ruvebijëꞌi Iesuro uëvadeje: Jemëhu gavarijoho nadi aho huruoho majëhirëjo. Uꞌemu God-are A Maho naro guomoromo riꞌöjego evaro majëhirëjo.
9 Quando estavam descendo do monte, Jesus mandou que não contassem a ninguém o que tinham visto, até que o Filho do Homem ressuscitasse.
10 Ëhi uëvamu rue ijorajoho jaburo iae ejahoromo Iesu gorosovamu gavare jöho subivëhobe vaꞌareje. Röhu jabesi sivue atoromo uarovareje: Guomoromo riꞌöꞌiröhëro uövuaje jö hesi bëhoho rabe höjo.
10 Eles obedeceram à ordem, mas discutiram entre si sobre o que queria dizer essa ressurreição.
11 Ëhi uarovoromo jabumëro Iesu uavareje: Jew rajo nosi jögoru öri röjahuijarue ariböviohuro uövuarue höjo: God-are a börömoho bogo ëma rueꞌi hu rueꞌiëꞌiroho a mami ae Elijah God-arire vaꞌadohuro vuonoröꞌö rueꞌaꞌajëjo. Rueꞌiramu God-are a börömoho ijore rueꞌaꞌajëjo. Jögoru öri röjahuijarue aribövioho rabëni ë jöho majahuijarue höjo.
11 Então perguntaram a Jesus: — Por que os
12 Rabëni majahuijarue höjamu Iesuro uëvadeje: Ioꞌajo. Elijah-hu urimo rueromo bövi biseꞌo avohoꞌamoꞌiröhe jöho iae mae-ëjo. Röhu ave jöhuꞌo God-are surire jajivoromo uvëꞌe höjo: Aëro God-are A Maho nörö nue huodivoromo sisë vaeꞌiramu viꞌehe huë vavaene bövie biseꞌe baeꞌaꞌajëjo. Ëhi jajivëꞌe höjo. Ëjöho bogo ëma jajivoꞌi iae mae jajivare höjo.
12 Ele respondeu:
13 Röhu naro ave jöho jemë uhuꞌe uëꞌiëꞌajëjo. Hehëjo. Elijah iae mamiꞌe öre avohoꞌi rovade höjo. Rovamu jaburo diehi nimarëhi ëhi hesi örire sisë vaeruomade höjo. Ëhi ëꞌiröhe jöhuꞌo God-are surire jajivëꞌe höjo.
13 Eu afirmo a vocês que Elias já veio, e o maltrataram como quiseram, conforme as Escrituras dizem a respeito dele.
14 Ëhi uënugoromo Iesu Peter James John ëho jaburo dahorure ruvebijareje. Ruvebiromo Iesuare ijorajo ioroꞌioro jabesirire rueꞌi gavareje ae ahoꞌobëhe jabesi bëhire gagovoromo riravo rovaꞌo rojomoꞌi Jew rajo jögoru öri röjëhijarue ariböviohuro Iesuare aribövi jabesi jöho ahoꞌahëmijamu.
14 Quando eles chegaram perto dos outros discípulos, viram uma grande multidão em volta deles e alguns mestres da Lei discutindo com eles.
15 Ëhi jiëꞌëro ae ahoꞌobëhe gavare Iesu rovamu gagorovo tiöjëvadeje. Tiöjëvamu Iesu ma-burëro birohoromo jejamiruomadeje.
15 Quando o povo viu Jesus, todos ficaram admirados e correram logo para o cumprimentarem.
16 Jejamijamu Iesuro uëvadeje: Jemë rabu jöe nasi ariböviohuꞌoho atarujëjo.
16 Jesus perguntou aos discípulos:
17 Atarujëjamu ae gemuëro uavadeje: Tisa na nasi harihoho jasi örire barovode höjo. Ëhesi bëhoho Satan-are ae gemuëro hesi dëre abo hiromo hesi bitaroho tövahëꞌe höjo. Ëhi jiëꞌe aruꞌahoho hesirire höjo.
17 Um homem que estava na multidão respondeu: — Mestre, eu trouxe o meu filho para o senhor, porque ele está dominado por um espírito mau e não pode falar.
18 Hesirire jiëꞌëro nasi harihu hesi simano huotovahëꞌiroho ijumahego jueꞌi saꞌare behumorovaje höjo. Behumorovoromo jöꞌonö obohu tatogoꞌe rueromo ane vuogigimoromo biririꞌövaje höjo. Ëhiꞌajego naro jasi ijorajo ömoꞌömoho uëvode höjo: Aruꞌaho sisëho rarovöꞌöhego vaꞌajo. Ëhi uëvamu rarovöꞌöꞌi ëꞌo gavaroho bogo eni jëvade höjo.
18 Sempre que o espírito ataca o meu filho, joga-o no chão, e ele começa a espumar e a ranger os dentes; e ele está ficando cada vez mais fraco. Já pedi aos discípulos do senhor que expulsassem o espírito, mas eles não conseguiram.
19 Bogo eni jëvade höjamu Iesuro uëvadeje: Asëꞌe ave jaruvore raromaruje aribövioho jemë bogo ma uehorovaruje aribövie jëvajëjo. Na majae diminoꞌe jemëꞌoho hibe vaꞌejöjo. Majae diminoꞌe jemesi mu sisëho garomo ma-nunëro ga taemobe vaꞌejöjo. Jemesi uehoro sisëhuro na uꞌuvevajëjo. Ëaharihoho barovego na gavöjo.
19 Jesus disse:
20 Na gavöjamu rueho jaburo aharihoho huꞌirae rovareje. Rovamu uhure a sisëhuro Iesu garomo ma-burëro dë vövöbajoꞌoho ijumahamu simane sisërëromo bijöbijövoromo övoꞌo höruꞌo ajiomoromo saꞌare behumorovoromo jöꞌonö obohu tatogoꞌe rueromo ubiriꞌubirivadeje.
20 Quando o levaram, o espírito viu Jesus e sacudiu com força o menino. Ele caiu e começou a rolar no chão, espumando pela boca.
21 Ubiriꞌubirivamu gagorovo Iesuro vavuoho uavadeje: Divare aevoromo simanoho sisërëbe rovade höjo. Sisërëbe rovade höjamu uavadeje: Asisöꞌo jiadevare evare aevoromo ëhi jiobe rovade höjo.
21 Aí Jesus perguntou ao pai: O pai respondeu: — Ele está assim desde pequeno.
22 Röhu uhure a sisëhuro majae ahoꞌobëhe ijumo avohoꞌi nimego simane huotovahego vënire jovore ëma ravorovaje höjo. Röhu ja eni javëꞌoho nosi jöëni vavaenimoromo ajamuijëjo. O bogo eni javego ëhuro vuonugëjo. Vuonugëjamu Iesuro uavadeje:
22 Muitas vezes o espírito o joga no fogo e na água para matá-lo. Mas, se o senhor pode, então nos ajude. Tenha pena de nós!
23 Ja rabëni uvanuëjo: Nani nörö bogo eni höjo. Ae rahu God mae uehorovëꞌoho God-hu ëhi jiëꞌe ariböviohuni bövi biseꞌo vaeꞌiröhoho eni höjo.
23 Jesus respondeu:
24 Eni höjamu rue vavuohuro ma-darugoꞌo uvadeje: Iae na ma-bisemu mae uehorovajëjo. Ajemego na mae uehorovo avohöjo.
24 Então o pai gritou: — Eu tenho fé! Ajude-me a ter mais fé ainda!
25 Ëhi uavamu heromo Iesuro gavade rue ariböviohuro ahoꞌobëhe tutubijiohoromo ruë numë hu babaꞌamoꞌi rueruomamu gëgorovo uhure a sisëho birevoromo uavadeje: Aruꞌaho sisë a jabesirire abueromo bitaro tövëhoromo hiaꞌi tugohëhanuoho naro ja uavajëjo: Höröromo vaꞌëjo. Ijoho bogave gemu vuonoröꞌö abueꞌiranëjo.
25 Quando Jesus viu que muita gente estava se juntando ao redor dele, ordenou ao espírito mau:
26 Ëhi uavamu hegorovo rue uhure a sisëhuro jöꞌe dadovoromo aharihu hesi simanoho huotovahamu bijöbijövoromo sisë maro övoꞌo höruꞌo ajiomadeje. Sisë maro övoꞌo höruꞌo ajiomamu uhure a sisëhuro höröromo vaꞌamu aharihoho guomo barëjëꞌe sinoho vaꞌëne raromadeje. Ëhi raromamu ae ahoꞌobëhe uvoruomadeje: Ëiaho mamiꞌe guomëꞌe höjo.
26 O espírito gritou, sacudiu o menino e saiu dele, deixando-o como morto. Por isso todos diziam que ele havia morrido.
27 Guomëꞌe höjamu Iesuro aharihoho övore maꞌenoromo nigemamu riꞌöjadeje.
27 Mas Jesus pegou o menino pela mão e o ajudou a ficar de pé.
28 Ëhiꞌamu Iesuro vaꞌo osare hijamu hesi ijorajoho jaburemu huꞌo raromoromo uavareje: Diehiꞌoromo noehu aruꞌaho sisë rarovöꞌöjaroho bogo eni javuade höjo.
28 Quando Jesus entrou em casa, os seus discípulos lhe perguntaram em particular: — Por que foi que nós não pudemos expulsar aquele espírito?
29 Bogo eni javuade höjamu Iesuro uëvadeje: Ëaharihu hesi dëre jiade ëhi jiëꞌe a sisë ae gö hesi dëre jiajoho rarovöꞌöꞌiëꞌiroho God-are örire ëninamijëꞌohuro ëhuro rarovöꞌöꞌamoꞌarujëjo. Öri göho bogoꞌe höjo.
29 Jesus respondeu:
30 Ëhiꞌonugoromo Iesuꞌo hesi ariböviohuꞌo ë saꞌaho vuonugoꞌi vaꞌareje. Vaꞌoromo Galilee saꞌare ma-saginiëri jijihoruomadeje aëro Iesu gajöëni.
30 Jesus e os discípulos saíram daquele lugar e continuaram atravessando a Galileia. Jesus não queria que ninguém soubesse onde ele estava
31 Ëhesi bëhoho huro hesi aribövioho röjëhibe juvoromo uënövadeje: God-ro ëhi bamëꞌëro hesi A Maho na a jabesi övore vaꞌoromo anegoꞌiramu guomoꞌejöjo. Guomoromo majae niöꞌi gemu hesi uhure riꞌöꞌejöjo.
31 porque estava ensinando os discípulos. Ele lhes dizia:
32 Jöho ëhi röjëhamu bëhoho bogo heꞌirögoro juhuoninëgamu bogo ua gavareje.
32 Eles não entendiam o que Jesus dizia, mas tinham medo de perguntar.
33 Ëhiꞌoromo Iesumëro Capernaum amore rovareje. Rueromo osare vaꞌo raromoromo Iesuro hesi aribövioho uëvadeje: Jemë rabu jöe öriroho atobe rovarije höjo.
33 Jesus e os discípulos chegaram à cidade de Cafarnaum. Quando já estavam em casa, Jesus perguntou aos doze discípulos:
34 Atobe rovarije höjamu jörumoraejareje ë hesi bëhoho örire rueromo atoromo uarovëꞌëro: Iesuare ijorajo ömoꞌömoho di aho börömoho javuajëjo. Ëhi uarovobe rovëꞌëro jörumoraejareje.
34 Mas eles ficaram calados porque no caminho tinham discutido sobre qual deles era o mais importante.
35 Jörumoraejamu Iesuro saꞌaro hiromo hesi aribövi 12-ho jaburo ruejöro uvëvamu rovareje. Rovamu uëvadeje: Ae rahu a ioroꞌioro iosirëmiromo nunire namiꞌi uehorovëꞌoho uvonëjo: Na a ioroꞌioro jabesi dejonö namijajëromo jabesi muoho vaejëhonövonëjo.
35 Jesus sentou-se, chamou os doze e lhes disse:
36 Ëhi uënugoromo Iesuro vaꞌo aharihoho viëhi jabesi nunire baro gurasijiomo namiromo uëvadeje:
36 Aí segurou uma criança e a pôs no meio deles. E, abraçando-a, disse aos discípulos:
37 Ae rahu aviëhi jiëꞌe asisöꞌoho gemu nasi ihore rajahiromo baejëꞌoho ëhuro naꞌo rajehiromo baejevoruomaje höjo. O ae rahu na rajehiromo baejevëꞌoho ëhuro bogo na gemu rajehiꞌi remöꞌöjamu rovode ahuꞌo rajahiruomaje höjo.
37 — Aquele que, por ser meu seguidor, receber uma criança como esta estará também me recebendo. E quem me receber não recebe somente a mim, mas também aquele que me enviou.
38 Ëhi uëvamu John-ro riꞌöromo uavadeje: Tisa no gavare höjo ae gemuëro jasi ihoho uvoromo aruꞌaho sisë a jabesi dëroho rarovöꞌöjëvamu. Rarovöꞌöjëvamu garomo röhu gavare hu bogo noꞌo juvaje aho jiamu gagorovo uavareje: Vuonugëjo.
38 João disse: — Mestre, vimos um homem que expulsa demônios pelo poder do nome do senhor, mas nós o proibimos de fazer isso porque ele não é do nosso grupo.
39 Vuonugëjamu Iesuro uëvadeje: Nadi ëhi jiëꞌoho ëꞌorëjo. Ae rahu nasi iho uvoromo darugoꞌe mu vaejëꞌoho bogo burëroho huotorovoromo nasi jö sisëho aho majëhi varijënoho höjo.
39 Jesus respondeu:
40 Ae rahu nosi örire bogo bijönimëꞌoho ë aribövioho nosi aemoꞌaeme jioruomajëjo.
40 Porque quem não é contra nós é por nós.
41 Röhu ave jöho na jö mae uëꞌiëꞌajëjo. Ae rahu jemë gëromo uvëꞌoho: Jemë Keriso-are aribövie jëvajëromo ma-bisemu ajëmiromo enatuore jovo bojëmijëꞌoho jabu iae manaho ujuohoruomoꞌajëjo.
41 Eu afirmo a vocês que isto é verdade: quem der um copo de água a vocês, porque vocês são de Cristo, com toda a certeza receberá a sua recompensa.
42 Ae göëro asisöꞌonöꞌe jörume hiromo nasi örire mae uehorovevoꞌajëjo. Ëhiꞌoꞌiramu ae göëro ë aho mu sisë röjahiromo ëhuro na mae uehorovevaje muoho ijumahoꞌajëjo. Ijumahoromo iꞌu sisëho baeꞌaꞌajëjo. Mu sisë bogo röjahijajevare evare ë mu sisë röjahijaje a hesi sönöꞌahore aëro iꞌuꞌe munë hitahiohuro tövoromo sö jovore baꞌamego eꞌure bevaꞌoromo guomoꞌibejajo ëho ma-jianovoꞌibejajo. Aꞌi ë mu sisë röjahiꞌiröhe ë hesi iꞌuoho börömo bëhe baeꞌaꞌajëjo.
42 Jesus continuou:
43 O jasi övehu mu sisë vaeromo God uehorovanue mu vuonugoꞌiëꞌiroho övoho tariöꞌönëjo. Ja öve gemu javamu ijonö vaꞌoromo mare hijëꞌoho ëhuro mae javoꞌajëjo. Aꞌi öve niöꞌi javamu ijonö God-hu ramöꞌöjamu ravemu ravaje vënire vaꞌëꞌoho ëhuro sisë bëhe javoꞌajëjo.
43 Se uma das suas mãos faz com que você peque, corte-a fora! Pois é melhor você entrar na vida eterna com uma só mão do que ter as duas e ir para o inferno, onde o fogo nunca se apaga.
44 [Ëdiröꞌore huiniohuro bogo vuovoꞌi a sine ma-ueꞌahemu ueꞌahego vënoho bogo duorohego ë diröꞌore aho viꞌehoho ma-baemu baejarue höjo.]
44 [Ali os vermes que devoram não morrem, e o fogo nunca se apaga.]
45 O jasi hörehu mu sisë vaeromo God uehorovanue mu vuonugoꞌiëꞌiroho höroho tariöꞌönëjo. Ja höre gemu javamu ijonö vaꞌoromo mare hijëꞌoho ëhuro ja mae javoꞌajëjo. Aꞌi höre niöꞌi javamu ijonö God-hu ramöꞌöjamu vënire vaꞌëꞌoho ëhuro ja sisë bëhe javoꞌajëjo.
45 Se um dos seus pés faz com que você peque, corte-o fora! Pois é melhor você entrar na vida eterna aleijado do que ter os dois pés e ser jogado no inferno.
46 [Ëdiröꞌore huiniohuro bogo vuovoꞌi a sine ma-ueꞌahemu ueꞌahego vënoho bogo duorohego ë diröꞌore aho viꞌehoho ma-baemu baejarue höjo.]
46 [Ali os vermes que devoram não morrem, e o fogo nunca se apaga.]
47 O jasi nunehu mu sisë vaeromo God uehorovanue mu vuonugoꞌiëꞌiroho nunoho jahonëjo. Ja nune gemu javamu ijonö vaꞌoromo God-are aharire hijëꞌoho ëhuro mae javoꞌajëjo. Aꞌi nune niöꞌi javamu God-hu ramöꞌöjamu vënire vaꞌëꞌoho ëhuro ja sisë bëhe javoꞌajëjo.
47 Se um dos seus olhos faz com que você peque, arranque-o! Pois é melhor você entrar no
48 Ëdiröꞌore huiniohuro bogo vuovoꞌi a sine ma-ueꞌahemu ueꞌahego vënoho bogo duorohego ë aho viꞌehoho ma-baemu baejarue höjo.
48 Ali os vermes que devoram não morrem, e o fogo nunca se apaga.
49 Söëro ioho huꞌihego ëhuro ioho bogo sisërëꞌi mae jiaje höjo. Söehu i huꞌihego i bogo sisërëꞌi mae jiajëhi ëhi ae ahoꞌobëhe jemë vënëro ravëvanovoromo viꞌehe baeꞌaꞌarujëjo ëhuro jemesi dë vövöbajoꞌoho bogo sisërëjëhoꞌi ma-mae jëvoröhego.
49 — Pois todas as pessoas serão
50 Söho rihuꞌe mabëhe höjo. Röhu sö hesi rihu barëjëꞌoho röhu bogo maho avoho hesi höjo. Ëhuni nasi rihuꞌe jöho maꞌenoꞌi nadi boremiꞌörëjo. Nadi boremiꞌöꞌi nadi iro muorovoꞌoho vaeꞌi ma-huë baerovorëjo.
50 O sal é uma coisa útil; mas, se perder o gosto, como é que vocês poderão lhe dar gosto de novo? Tenham sal em vocês mesmos e vivam em paz uns com os outros.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Marcos 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.