João 9

Ozolotepec Zapotec NT (ZAO_TBL) vs NVI

Sair da comparação
NVI Nova Versão Internacional
1 Or nderid Jesús thib ta, tsa mwii Jesús thib mbyi kuu ngol syeg.
1 Ao passar, Jesus viu um cego de nascença.
2 Tsa lee re zha kuu ngeteed lo Jesús mnaabdiz lo Jesús ne nzhab: ―Maestr, ¿chebee syeg mbyi ree ngol mbyi? ¿Chu tak mndaa xut mbyi ne xnaa mbyi falte o chu tak leeka mbyi mndaa falt konay?
2 Seus discípulos lhe perguntaram: "Mestre, quem pecou: este homem ou seus pais, para que ele nascesse cego? "
3 Tsa lee Jesús mkab ne nzhab: ―Ngolt mbyi tabaa, por falt chaan xut mbyi ne xnaa mbyi, neeka nagte por falt mbyi, tabaa ngol mbyi, tsa por lee mbyi loo Diox re kuu tak tsow Diox.
3 Disse Jesus: "Nem ele nem seus pais pecaram, mas isto aconteceu para que a obra de Deus se manifestasse na vida dele.
4 Ne nal beet raa tse nziʼaa, ndoblo tsowʼn rtsin zha kuu mtaalʼn, tak leettsa nlaa yaal neeka thib zha gagt raa ke tsiin.
4 Enquanto é dia, precisamos realizar a obra daquele que me enviou. A noite se aproxima, quando ninguém pode trabalhar.
5 Nal kuu bee ndon lo yezlyu ree, xni nakʼn lo re men yezlyu ree.
5 Enquanto estou no mundo, sou a luz do mundo".
6 Or ngwalo nzhab Jesús re koree, tsa mtsuk Jesús lo yu, ne mtsow Jesús lut ben ne mdaab Jesús ben ngutlo syeg.
6 Tendo dito isso, ele cuspiu no chão, misturou terra com saliva e aplicou-a aos olhos do homem.
7 Tsa nzhab Jesús lo syeg: ―Gwa, gwateech ngutloʼa roo tank kuu le Siloé. (Diiz ree nak: “Ntaal zha zha”.) Tsa ngwa zha syega ngwateech ngutlo, ne leettsa mretab zha nyeniʼa ngutlo zha.
7 Então lhe disse: "Vá lavar-se no tanque de Siloé" ( que significa Enviado ). O homem foi, lavou-se e voltou vendo.
8 Tsa lee re zha kuu nzo gax liz zhaʼa, ne re zha kuu mwii lee zha mnaab karida, mnaabdiz zha lo re altaa zha ne mbez zha: ―¿Chu leet zha ree kuu nyatob nyanaab karida ganda wiz?
8 Seus vizinhos e os que anteriormente o tinham visto mendigando perguntaram: "Não é este o mesmo homem que costumava ficar sentado, mendigando? "
9 Tsa thib net zha mbez: ―Lee zhay. Lee tedib net zha mbez: ―Leet zhay, tegal tata na zha. Per lee zha mbez: ―Nay.
9 Alguns afirmavam que era ele. Outros diziam: "Não, apenas se parece com ele". Mas ele próprio insistia: "Sou eu mesmo".
10 Tsa mnaabdiz re zha lo zhaʼa ne nzhab zha: ―¿Xomod nzhaaka ngwiiʼa?
10 "Então, como foram abertos os seus olhos? ", interrogaram-no eles.
11 Lee zha mkab ne nzhab: ―Lee mbyi kuu lee Jesús mtsow lut ben, ne mdaab mbyiy ngutlon, tsa ne mbyi lon: “Gwa roo tank Siloé gwateech ngutloʼa”. Ne oraaka ngwan ne mteechʼn ngutlon, ne lee ngutlon mzhaal.
11 Ele respondeu: "O homem chamado Jesus misturou terra com saliva, colocou-a nos meus olhos e me disse que fosse lavar-me em Siloé. Fui, lavei-me, e agora vejo".
12 Tsa mnaabdiz re zha lo zhaʼa ne nzhab zha: ―¿Ma mbyiʼa tsa? Tsa nzhab zha: ―Netʼn, ma mbyi.
12 Eles lhe perguntaram: "Onde está esse homem? " "Não sei", disse ele.
13 Tsa ndano re zha zha kuu ngok syega lo re fariseo.
13 Levaram aos fariseus o homem que fora cego.
14 Ne wiz sabd kuu ndroxkwan re zha Israel, wiza mtsow Jesús lut ben ne mtegwe Jesús ngutlo zha kuu ngok syega.
14 Era sábado o dia em que Jesus havia misturado terra com saliva e aberto os olhos daquele homem.
15 Tsa lee re fariseo mnaabdiz lo zha kuu ngok syega ne nzhab re zha: ―¿Xomod mgwe ngutloʼa? Lee zha mkab ne nzhab: ―Lee mbyiʼa mdaab ben ngutlon, ne mteechʼn ngutlon, ne lee nal nzhaaka ngwiin.
15 Então os fariseus também lhe perguntaram como ele recebera a visão. O homem respondeu: "Ele colocou uma mistura de terra e saliva em meus olhos, eu me lavei e agora vejo".
16 Lee chop tson fariseo nzhab: ―Nagt mbyiʼa thib zha kuu mtaal Diox, tak ngotsowt zha wiz sabd kuu ndroxkwanaa. Per techop tson zha mbez: ―¿Xomod nzhaak ntsow zha re milagr thoz ree, os zha kuu nap falt nak zha? Ne ta mod ngok rol re zha.
16 Alguns dos fariseus disseram: "Esse homem não é de Deus, pois não guarda o sábado". Mas outros perguntavam: "Como pode um pecador fazer tais sinais miraculosos? " E houve divisão entre eles.
17 Tsa mre re zha mnaabdiz zha lo zha kuu ngok syega, ne nzhab zha: ―Lee lu, ¿cho nak zha kuu mtegwe ngutloʼa ndaka? Lee zha mkab ne nzhab: ―Na ni lee zha nak thib profet chaan Diox.
17 Tornaram, pois, a perguntar ao cego: "Que diz você a respeito dele? Foram os seus olhos que ele abriu". O homem respondeu: "Ele é um profeta".
18 Per lee re zha Israel ngwalaazt zha lee zha kuu ngok syega, nzhaaka ngwii, tsa mtaal re zha chop tson zha ngwachez xut zhaʼa ne xnaa zha,
18 Os judeus não acreditaram que ele fora cego e havia sido curado enquanto não mandaram buscar os seus pais.
19 ne or mzin xut zha ne xnaa zha, tsa mnaabdiz re zha lo xut zha ne lo xnaa zha, ne nzhab re zha: ―¿Chu zhiinn goo nak mbyi ree? ¿Chu wli goo syeg zha ngol zha? ¿Ne xomod nzhaaka ngwii zha nal?
19 Então perguntaram: "É este o seu filho, o qual vocês dizem que nasceu cego? Como ele pode ver agora? "
20 Lee xut zha ne xnaa zha mkab ne nzhab: ―Wli xgann nee nak zha, ne syeg zha ngol zha,
20 Responderam os pais: "Sabemos que ele é nosso filho e que nasceu cego.
21 per net nee chebee nzhaaka ngwii zha, ne neeka net nee cho mtegwe ngutlo zha. Bnaabdiz goo lo zha zha byeʼa zha, lee zha tak ney lo goo.
21 Mas não sabemos como ele pode ver agora ou quem lhe abriu os olhos. Perguntem a ele. Idade ele tem; falará por si mesmo".
22 Tata nzhab xut zha ne xnaa zha, tak nzeb rop zha ne zha re zha Israel kuu nataak, tak lee re zha kuu nataaka myaan re zha diiz, os lee thib zha gab lee Jesús nak Zha Kuu Mtaal Diox Nabee, koo zha zhaʼa xid re zha ta nkaltaa re zha nteed zha xkiiz Diox.
22 Seus pais disseram isso porque tinham medo dos judeus, pois estes já haviam decidido que, se alguém confessasse que Jesus era o Cristo, seria expulso da sinagoga.
23 Ta mod nzhab xut zha ne xnaa zha: “Bnaabdiz goo lo zha zha byeʼa zha”.
23 Foi por isso que seus pais disseram: "Idade ele tem; perguntem a ele".
24 Tsa lee re zha Israel mre mrez zha kuu ngok syega, ne nzhab re zha lo zhaʼa: ―Bloo rooʼa lo nee delant lo Diox. Tak neʼa nee lee mbyiʼa nak thib zha kuu ndaa falt.
24 Pela segunda vez, chamaram o homem que fora cego e lhe disseram: "Para a glória de Deus, diga a verdade. Sabemos que esse homem é pecador".
25 Tsa lee zhaʼa mkab ne nzhab: ―Netʼn chu zha nap falt nak zha o nagt zha zha kuu nap falt. Beeta kuu nen nak, ngokʼn syeg, per lee nal nyeniʼa ngutlon.
25 Ele respondeu: "Não sei se ele é pecador ou não. Uma coisa sei: eu era cego e agora vejo! "
26 Tsa mre re zha mnaabdiz zha lo zhaʼa nzhab zha: ―¿Kwan mtsow zhaʼa loʼa? ¿Xomod mtsow zha par mzhaal ngutloʼa?
26 Então lhe perguntaram: "O que ele lhe fez? Como lhe abriu os olhos? "
27 Lee zha mkab ne nzhab: ―Niʼa nay lo goo, per nyelaazt gooy. ¿Chebee nlaaz goo bren ni nay lo goo tedib welt? O, ¿chu no goo nlaaz goo teke goo dits Jesús?
27 Ele respondeu: "Eu já lhes disse, e vocês não me deram ouvidos. Por que querem ouvir outra vez? Acaso vocês também querem ser discípulos dele? "
28 Tsa mtsalzhoo re zha zhaʼa, ne nzhab re zha: ―Lu ndekeʼa dits mbyiʼa, per lee nee ndeke nee dits Moisés.
28 Então o insultaram e disseram: "Discípulo dele é você! Nós somos discípulos de Moisés!
29 Nee ne lee Diox mni lo Moisés, per lee mbyiʼa neeka net nee pa mroo mbyiʼa.
29 Sabemos que Deus falou a Moisés, mas, quanto a esse, nem sabemos de onde ele vem".
30 Lee mbyi kuu ngok syega mkab ne nzhab: ―¡Koree si wlipaa nzegey leettsoo men ngwii men! Tak ¿chebee net goo pa mroo zha, ne lee zha mtegwe ngutlon?
30 O homem respondeu: "Ora, isso é extraordinário! Vocês não sabem de onde ele vem, contudo ele me abriu os olhos.
31 Retalee neʼaa nzhont Diox xkiiz re zha kuu nap falt, per nzhon Diox xkiiz re zha kuu nyelaaz Diox ne ntsow kuu nlaaz Diox.
31 Sabemos que Deus não ouve a pecadores, mas ouve ao homem que o teme e pratica a sua vontade.
32 Thitanax neeka mas ter yath, lee thib zha ntsow nyeni lo thib zha kuu ngol syeg.
32 "Ninguém jamais ouviu que os olhos de um cego de nascença tivessem sido abertos.
33 Os lee mbyiʼa ndyaadt por Diox, yent kwan tak tsow mbyi.
33 Se esse homem não fosse de Deus, não poderia fazer coisa alguma".
34 Tsa nzhab re zha lo zha kuu ngol syega: ―¡Zhiinn wan zha naka! Ne nlaaza teniʼa nee. Tsa mloo re zha zhaʼa ta nkaltaa re zha nteed zha xkiiz Diox.
34 Diante disso, eles responderam: "Você nasceu cheio de pecado; como tem a ousadia de nos ensinar? " E o expulsaram.
35 Tsa mbin Jesús lee re fariseo mloo zha kuu ngol syega, ta nkaltaa zha nteed zha xkiiz Diox, ne or mzaal Jesús zha kuu ngok syega, tsa nzhab Jesús lo zha: ―¿Chu nyelaaza, Zha Kuu Mtaal Diox Ngok Men?
35 Jesus ouviu que o haviam expulsado, e, ao encontrá-lo, disse: "Você crê no Filho do homem? "
36 Lee zha kuu ngok syega mkab ne nzhab: ―Zha Nabee, ne lon choy, tsa yelazʼn zha.
36 Perguntou o homem: "Quem é ele, Senhor, para que eu nele creia? "
37 Jesús mkab lo zha ne nzhab: ―Mwiiʼa lu zha, tak na nak zhaʼa kuu ngetediz loʼa.
37 Disse Jesus: "Você já o tem visto. É aquele que está falando com você".
38 Tsa lee mbyiʼa mtobxub lo Jesús ne nzhab: ―Zha Nabee, nyelazʼn lu.
38 Então o homem disse: "Senhor, eu creio". E o adorou.
39 Ora nzhab Jesús lo zha: ―Na ndyalʼn lo yezlyu ree par naabʼn kwent lo re men yezlyu ree, tsa lee re zha kuu syeg yeni lo, ne lee re zha kuu nyeni lo yaan syeg.
39 Disse Jesus: "Eu vim a este mundo para julgamento, a fim de que os cegos vejam e os que vêem se tornem cegos".
40 Per lee chop tson fariseo kuu nzi tya, or mbin zha kona, tsa mnaabdiz zha lo Jesús ne nzhab zha: ―¿Chu no nee nak nee taxal syeg?
40 Alguns fariseus que estavam com ele ouviram-no dizer isso e perguntaram: "Acaso nós também somos cegos? "
41 Jesús mkab lo re zha ne nzhab: ―Os gagak goo syeg, napt goo falt lo Diox. Per tak mbez goo wen nyeni lo goo, kona nap goo falt lo Diox.
41 Disse Jesus: "Se vocês fossem cegos, não seriam culpados de pecado; mas agora que dizem que podem ver, a culpa de vocês permanece".

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar João 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.