1 Coríntios 15
Wusyep Bwore tikin Got (URT) vs ARIB
1 Lenge toꞌ tatai, wusyep bwore mise ŋaiye somohon ŋam mana yip ki ende bongolme yip, topoꞌe ŋoihmbwaip yip teŋeime kin pe, leꞌe tukwini ŋam da plihe mini yip hraꞌembep.
1 Ora, eu vos lembro, irmãos, o evangelho que já vos anunciei; o qual também recebestes, e no qual perseverais,
2 Wusyep eꞌe bwore mise ŋaiye somohon ŋam mana yip. Ŋaiye pa yurpe bongole wusyep mise leꞌe pe, Got se ka ungwisme yip. Wusyep eꞌe ŋaiye ŋam mana yip, ŋaiye yukur ki bwore mise pe, yukur ka ungwisme yip.
2 pelo qual também sois salvos, se é que o conservais tal como vo-lo anunciei; se não é que crestes em vão.
3 Ŋam yal yip wusyep eꞌe ŋaiye ŋam mambaꞌe pe, wusyep eꞌe ki ŋembere sekete.
3 Porque primeiramente vos entreguei o que também recebi: que Cristo morreu por nossos pecados, segundo as Escrituras;
4 Ŋupe ŋaiye tinge si yinise miꞌe pe, ŋup hun nal pe,
4 que foi sepultado; que foi ressuscitado ao terceiro dia, segundo as Escrituras;
5 Kin nasambe kitikin nalme Pita topoꞌe nal lenge aposel 12.
5 que apareceu a Cefas, e depois aos doze;
6 Miꞌe pe, kin plihe nasambe kitikin nal lenge miyeꞌ tuweinge syeꞌ kitikin. Wutuꞌ tinge nengelyembe 500. Pe miyeꞌ tuweinge luku wula ŋembere tinge teter tukwini yarp, kut syeꞌ tinge si yule.
6 depois apareceu a mais de quinhentos irmãos duma vez, dos quais vive ainda a maior parte, mas alguns já dormiram;
7 Miꞌe pe, kin plihe nasambe kitikin nalme Jems topoꞌe lenge aposel lalme.
7 depois apareceu a Tiago, então a todos os apóstolos;
8 Miꞌe yuwo kin pe, ki pasam ŋam kitikin. Lenge mitiŋ gunguru plaime ŋam, ŋupe ŋaiye ŋam tahar Kristen.
8 e por derradeiro de todos apareceu também a mim, como a um abortivo.
9 Ŋam mat yuwo lenge aposel lalme, ŋam yukur miyeꞌ bwore ŋaiye pa jil ŋam aposel. Detale, somohon ŋam pupwa mende yumbune sios tikin Got.
9 Pois eu sou o menor dos apóstolos, que nem sou digno de ser chamado apóstolo, porque persegui a igreja de Deus.
10 Kom Got ŋoih miꞌmiꞌ me ŋam pe, ki ŋende ŋam tahar miyeꞌ ambaran supule, topoꞌe ŋoih miꞌmiꞌ kitikin ŋaiye kin pwale ŋam pe, yukur nal luh pakaiye. Ŋam mende wah nihe embere sekete mengelyembe lenge aposel syeꞌ, kom wah uku yukur ŋam mende bongol ŋam, pakai. Got ŋoih miꞌmiꞌ me ŋam pe, kin pwale bongol ŋaiye ŋam mende wah uku.
10 Mas pela graça de Deus sou o que sou; e a sua graça para comigo não foi vã, antes trabalhei muito mais do que todos eles; todavia não eu, mas a graça de Deus que está comigo.
11 Taꞌe luku pe, wah ŋaiye ŋam mende, lakai lenge aposel yende pe, yukur ki ŋoinde. Pe wusyep uku yip si yisande pe, ŋoihmbwaip yip teŋeime.
11 Então, ou seja eu ou sejam eles, assim pregamos e assim crestes.
12 Poi mana yip wusyep mise ŋaiye Krais si nule no, Got plihe nahraꞌe kin. De taꞌe lai ŋai ti yip syeꞌ yanange nange miyeꞌ ŋaiye si nule, yukur ka plihe tuhur?
12 Ora, se prega que Cristo foi ressuscitado dentre os mortos, como dizem alguns entre vós que não há ressurreição de mortos?
13 Yip syeꞌ ŋoiheryembe nange lenge miyeꞌ ŋaiye si yule, yukur ka plihe tuhur. Taꞌe luku pe, pa yininge nange Got yukur ŋahraꞌe Krais.
13 Mas se não há ressurreição de mortos, também Cristo não foi ressuscitado.
14 Topoꞌe ŋaiye pa yininge nange Got yukur ŋahraꞌe Krais pe, wusyep mise ŋaiye poi manange malaŋatme pe, ka el luh paka pakaiye, topoꞌe bilip ŋaiye ŋoihmbwaip yip teŋeime pe, ki nal luh paka pakaiye.
14 E, se Cristo não foi ressuscitado, logo é vã a nossa pregação, e também é vã a vossa fé.
15 Wusyep uku ŋembere sekete, kom poi pupwa miyeꞌ homboꞌe ŋaiye poi mende homboꞌme me ŋaimune ŋaiye Got si ŋende. Detale, poi si manange moworꞌe mal halhale nange Got ŋahraꞌe Krais ŋaiye ki nule. Topoꞌe ŋaiye ki bwore mise nange Got yukur ka ahraꞌe lenge mitiŋ ŋaiye yule pe, luku taꞌe ŋaiye Got yukur ŋahraꞌe Krais topoꞌe.
15 E assim somos também considerados como falsas testemunhas de Deus que ele ressuscitou a Cristo, ao qual, porém, não ressuscitou, se, na verdade, os mortos não são ressuscitados.
16 Ŋaiye pa yininge nange Got yukur ka ahraꞌe lenge mitiŋ ŋaiye yule pe, ŋahilyeh taꞌe ŋaiye pa yininge nange Got yukur ŋahraꞌe Krais.
16 Porque, se os mortos não são ressuscitados, também Cristo não foi ressuscitado.
17 Ŋaiye ki bwore mise nange Got yukur ŋahraꞌe Krais pe, ŋoihmbwaip yip ŋaiye teŋeime Krais, ka el luh paka pakaiye, topoꞌe yip teter yarp tuwihme pupwa yip.
17 E, se Cristo não foi ressuscitado, é vã a vossa fé, e ainda estais nos vossos pecados.
18 Taꞌe luku pe, lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye ŋoihmbwaip tinge teŋeime Krais no, tinge si yule pe, luku tinge si talai.
18 Logo, também os que dormiram em Cristo estão perdidos.
19 Ŋoihmbwaip poi ka teŋeime Krais, kom ŋaiye ya meseperhme kin ŋaiye ka ungwisme poi ya murp bworere kekep eꞌe ilyehme pe, tinge ka ŋoihginirme poi ŋembere sekete.
19 Se é só para esta vida que esperamos em Cristo, somos de todos os homens os mais dignos de lástima.
20 Kom bwore mise kin pe, Got si ŋahraꞌe Krais tahar nasme nule pe, luku ka ŋahilyeh tuꞌe lenge miyeꞌ ŋaiye si yule tahaiꞌ ŋeheh pe, ka plihe tuhur.
20 Mas na realidade Cristo foi ressuscitado dentre os mortos, sendo ele as primícias dos que dormem.
21 Tehei kin ŋaiye nule nate ŋoto kekep eꞌe pe, ki gande ŋaimune ŋaiye Adam ŋende. O tehei kin ŋaiye nule topoꞌe tahar pe, ki gande ŋaimune ŋaiye Krais ŋende.
21 Porque, assim como por um homem veio a morte, também por um homem veio a ressurreição dos mortos.
22 Lenge miyeꞌ tuweinge lalme ŋaiye jahilyeh topoꞌe Adam pe, ka lalme yule. Ki ŋahilyeh taꞌe miyeꞌ tuweinge lalme ŋaiye jahilyeh topoꞌe Krais pe, ka plihe tuhur lalme.
22 Pois como em Adão todos morrem, do mesmo modo em Cristo todos serão vivificados.
23 Kom ka tuhur junde yaŋah kin. Krais kin tahar ŋendeheiyeh miꞌe pe, lahmende ŋaiye kitikin pe, ka tuhur ŋupe ŋaiye Krais ka plihe ot.
23 Cada um, porém, na sua ordem: Cristo as primícias, depois os que são de Cristo, na sua vinda.
24 Pe Krais ka ende yumbune bongol yipihinge pupwa ŋaiye yende wachaihme Got pe, kekep eꞌe ka miꞌe. Pe Krais ka ember lemame el syep tikin yai Got.
24 Então virá o fim quando ele entregar o reino a Deus o Pai, quando houver destruído todo domínio, e toda autoridade e todo poder.
25 Pe Krais ka embepteme e tutume ŋaiye kin ka engelyembe lenge wachaih no, ka ember e oto ŋihip tuwihe kitikin.
25 Pois é necessário que ele reine até que haja posto todos os inimigos debaixo de seus pés.
26 Wachaih yuwo ŋaiye ka engelyembe pe, nule.
26 Ora, o último inimigo a ser destruído é a morte.
27 Ki taꞌe Tup tikin Got ŋanange na, Got naŋaꞌe bongol nalme Krais ŋaiye ka embepeteme ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme, kut Krais yukur ka embepeteme Yai Got, pakai. Got nember ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme na tuwihme Krais.
27 Pois se lê: Todas as coisas sujeitou debaixo de seus pés. Mas, quando diz: Todas as coisas lhe estão sujeitas, claro está que se excetua aquele que lhe sujeitou todas as coisas.
28 Kom ŋupe ŋaiye ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme ka si tuwihme Krais no, ka bepeteme. Kin Talah tikin Got pe, kin ka orp tuwihme Got. Kin miyeꞌ ŋaiye somohon ŋende ŋaiꞌe ŋaiꞌe sai tuwihme Krais. Kut Got ka plihe orp tuꞌe ŋaiye Lahmborenge e unuh hlaꞌ me ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme.
28 E, quando todas as coisas lhe estiverem sujeitas, então também o próprio Filho se sujeitará àquele que todas as coisas lhe sujeitou, para que Deus seja tudo em todos.
29 Yip syeꞌ yanange nange lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye si yule pe, yukur ka plihe tuhur, pakai. Kom de taꞌe la ŋai ti lenge miyeꞌ syeꞌ yambaꞌe pinip yungwisme lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye si yule? Ŋaiye Got yukur ka ahraꞌe lenge miyeꞌ ŋaiye si yule pe, luku ka se ungwisme tinge tuꞌe la?
29 De outra maneira, que farão os que se batizam pelos mortos? Se absolutamente os mortos não ressuscitam, por que então se batizam por eles?
30 Detaꞌe la ŋai me poi, lenge mitiŋ wula wula ŋaiye tinge tuhwarme poi me wah eꞌe ŋaiye poi mende pe, nye nyermbe tinge de ka yende yumbune poi.
30 E por que nos expomos também nós a perigos a toda hora?
31 Lenge toꞌ tatai, ŋup ilyeh ilyeh pe, tinge syeꞌ yende yumbune ŋam ŋaiye ma mule, kom poi lalme marp moto Krais Jisas pe, luku ki ŋende ŋam hriphrip supulme yip. Wusyep ŋam uku ki bwore mise.
31 Eu vos declaro, irmãos, pela glória que de vós tenho em Cristo Jesus nosso Senhor, que morro todos os dias.
32 Yip syeꞌ ŋoiheryembe nange ŋam gwande ŋasande ŋam no, ŋam mende wah uku. Ŋaiye Got yukur plihe ŋahraꞌe lenge mitiŋ ŋaiye si yule pe, nihe syohe ŋembere lenge mitiŋ syeꞌ Efesus pwambe pe, ŋam mambaꞌe syohe pakaiye. Lenge miyeꞌ ŋaiye si yule no, ŋaiye yukur tinge plihe tahar pe, ya mende tuꞌe ŋaiye lenge haiten yanange nange, “Poi ya mono ŋai, topoꞌe ya monoꞌe pinip yehe no, minde pe, ya mule ko.”
32 Se, como homem, combati em Éfeso com as feras, que me aproveita isso? Se os mortos não são ressuscitados, comamos e bebamos, porque amanhã morreremos.
33 Ŋoihme ŋaiye pa junde wusyep homboꞌe. Yukur pa juhilyeh topoꞌe lenge miyeꞌ tuweinge pupwa ŋaiye yende hwap. Detale, tinge se ka yimbilme ŋoihmbwaip yip, topoꞌe tinge se ka yende yumbune yip miyeꞌ ŋaiye yarp bwore pe, se pa yurp pupwa.
33 Não vos enganeis. As más companhias corrompem os bons costumes.
34 Yip pa ŋoiheryembe bworerme na, yukur pa plihe yende hwap, na pakai. Yip syeꞌ yukur sisyeme Got bworere pe, ŋam mana yip wusyep eꞌe ŋaiye yip pa hiꞌe.
34 Acordai para a justiça e não pequeis mais; porque alguns ainda não têm conhecimento de Deus; digo-o para vergonha vossa.
35 O miyeꞌ ende se ka isilih tuꞌe leꞌe, “Miyeꞌ ŋaiye si nule pe, ka plihe tuhur tuꞌe la? Kin ka ambaꞌe wahriꞌ tuꞌe la?”
35 Mas alguém dirá: Como ressuscitam os mortos? e com que qualidade de corpo vêm?
36 O yip miyeꞌ kwote, ŋupe ŋaiye ni ŋenete ŋaisep na gah kekep pe, yukur ki gere ŋanah taꞌe ŋaisep, pakai. Ki ŋowor yer ti, ki gere nanah.
36 Insensato! o que tu semeias não é vivificado, se primeiro não morrer.
37 Ŋoiheryembe elme ŋip. Nin yukur ŋononde lou ŋip, pakai. Nin ŋenete ŋip syunge.
37 E, quando semeias, não semeias o corpo que há de nascer, mas o simples grão, como o de trigo, ou o de outra qualquer semente.
38 Kom ŋasande tikin Got pe, lousep taꞌe ŋip lakai yah ŋaiye ni ŋenete pe, kin nangange lenge lou orope, topoꞌe lou lombo, topoꞌe lou tup nal lenge tinge ilyeh ilyeh tongonose.
38 Mas Deus lhe dá um corpo como lhe aprouve, e a cada uma das sementes um corpo próprio.
39 Pe ki ŋahilyeh taꞌe wahriꞌ lalme yukur ŋahilyeh, pakai. Wahriꞌ miyeꞌ ŋoinde tikin, wahriꞌ yuwor ŋoinde tikin, ŋinjet ŋoinde tikin, ŋuyoꞌ ŋoinde tikin.
39 Nem toda carne é uma mesma carne; mas uma é a carne dos homens, outra a carne dos animais, outra a das aves e outra a dos peixes.
40 Ŋaiye nanah moihlaꞌ pe, wahriꞌ ki ŋoinde me ŋaiye gah kekep eꞌe, topoꞌe yirise tikin wahriꞌ ŋaiye moihlaꞌ pe, ki ŋoinde me yirise tikin wahriꞌ ŋaiye gah kekep eꞌe.
40 Também há corpos celestes e corpos terrestres, mas uma é a glória dos celestes e outra a dos terrestres.
41 Ŋau pe, yirise kin ŋoinde, wundehei pe, yirise ti ŋoinde, nowas pe, yirise tinge ŋoinde, topoꞌe wutukun ilyeh ilyeh pe, yirise tinge ŋaiye naŋarꞌe pe, ki ilyeh ilyeh tongonose.
41 Uma é a glória do sol, outra a glória da lua e outra a glória das estrelas; porque uma estrela difere em glória de outra estrela.
42 Pe ka ŋahilyeh tuꞌe lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye si yule no, ka plihe tuhur. Wahriꞌ miyeꞌ nule pe, ka nyeꞌ, kut wahriꞌ miyeꞌ ŋaiye ka plihe tuhur pe, yukur ka nyeꞌ, pakai.
42 Assim também é a ressurreição, é ressuscitado em incorrupção.
43 Wahriꞌ tikin miyeꞌ ŋaiye nule pe, ki pupwa yehe topoꞌe bongol pakai, kut wahriꞌ miyeꞌ ŋaiye nule no, ki plihe tahar pe, ki yirise, bwore miꞌ supule, topoꞌe ki bongol sekete.
43 Semeia-se em ignomínia, é ressuscitado em glória. Semeia-se em fraqueza, é ressuscitado em poder.
44 Wahriꞌ miyeꞌ nule ŋaiye poi mononde pe, tikin kekep, wahriꞌ ŋaiye plihe tahar pe, tikin moihlaꞌ. Wahriꞌ pe, ki hoi sai, wahriꞌ tikin kekep topoꞌe wahriꞌ tikin moihlaꞌ.
44 Semeia-se corpo animal, é ressuscitado corpo espiritual. Se há corpo animal, há também corpo espiritual.
45 Ki taꞌe Tup tikin Got ŋanange na,
45 Assim também está escrito: O primeiro homem, Adão, tornou-se alma vivente; o último Adão, espírito vivificante.
46 Yukur miyeꞌ tikin moihlaꞌ nat yer, pakai. Miyeꞌ tikin kekep nat yer miꞌe pe, miyeꞌ ambaran tikin moihlaꞌ nat gande.
46 Mas não é primeiro o espiritual, senão o animal; depois o espiritual.
47 Adam ŋendehei pe, Got nenge kekep ŋende kin pe, kin nase kekep nat. O Adam hoi pe, kin nase moihlaꞌ nat.
47 O primeiro homem, sendo da terra, é terreno; o segundo homem é do céu.
48 Lahmende ŋaiye tikin kekep eꞌe pe, tinge taꞌe miyeꞌ ŋaiye nase kekep nat. Lahmende ŋaiye tikin moihlaꞌ pe, tinge taꞌe miyeꞌ ŋaiye nase moihlaꞌ nat.
48 Qual o terreno, tais também os terrenos; e, qual o celestial, tais também os celestiais.
49 Taꞌe luku pe, tukwini poi taꞌe Adam, miyeꞌ ŋaiye Got nenge kekep ŋende, kom mindemboi pe, ya tuꞌe Jisas Krais, miyeꞌ ŋaiye nase moihlaꞌ nat.
49 E, assim como trouxemos a imagem do terreno, traremos também a imagem do celestial.
50 Lenge toꞌ tatai, wusyep ŋaiye ŋam da mini yip pe, ki bwore mise. Wahriꞌ ŋanaip topoꞌe wim tikin kekep eꞌe pe, ki yukur tatame ka e oto lemame tikin Got ŋaiye ka bepeteme kin. Topoꞌe wahriꞌ eꞌe ŋaiye tukwini poi marp eꞌe pe, yukur ya murp nye nyermbe, pakai supule.
50 Mas digo isto, irmãos, que carne e sangue não podem herdar o reino de Deus; nem a corrupção herda a incorrupção.
51 — ausente —
51 Eis aqui vos digo um mistério: Nem todos dormiremos mas todos seremos transformados,
52 — ausente —
52 num momento, num abrir e fechar de olhos, ao som da última trombeta; porque a trombeta soará, e os mortos serão ressuscitados incorruptíveis, e nós seremos transformados.
53 Taꞌe luku pe, wahriꞌ tikin kekep eꞌe ŋaiye ka si ŋup seheiꞌe pe, ka nye pe, ka plihe bunjenge el tanaꞌ wahriꞌ tikin moihlaꞌ, ŋaiye yukur ka plihe ole, pakai, ka si nye nyermbe.
53 Porque é necessário que isto que é corruptível se revista da incorruptibilidade e que isto que é mortal se revista da imortalidade.
54 Bwore mise, ŋai taꞌe luku ka tus pe, wahriꞌ eꞌe ŋaiye tukwini da ole leꞌe pe, ka plihe bunjenge el la tanaꞌ pe, ka si nye nyermbe pe, ka gunde wusyep tikin Got ŋaiye ka bwore mise supule.
54 Mas, quando isto que é corruptível se revestir da incorruptibilidade, e isto que é mortal se revestir da imortalidade, então se cumprirá a palavra que está escrito: Tragada foi a morte na vitória.
55 Nule, bongol nin ŋaiye na engelyembe lenge miyeꞌ tuweinge pe, sai ya?
55 Onde está, ó morte, a tua vitória? Onde está, ó morte, o teu aguilhão?
56 Nule nambaꞌe ŋombor kin natme hwap pe, ki nongomb lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye yende hwap, topoꞌe hwap nambaꞌe bongol kin natme wusyep erŋeme.
56 O aguilhão da morte é o pecado, e a força do pecado é a lei.
57 Kom poi, ya hriphrip me Got, kin miyeꞌ ŋaiye nungwisme poi no, poi yohe ma moto bongol tikin Lahmborenge poi Jisas Krais.
57 Mas graça a Deus que nos dá a vitória por nosso Senhor Jesus Cristo.
58 Taꞌe luku pe, lenge toꞌ tatai ŋam, jin bongole, yende wah nihe nye nyermbe yi yoto me Lahmborenge. Detale, yip si sisyeme nange wah ŋaiye yip yende me Lahmborenge pe, yukur ka talai pakaiye.
58 Portanto, meus amados irmãos, sede firmes e constantes, sempre abundantes na obra do Senhor, sabendo que o vosso trabalho não é vão no Senhor.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Coríntios 15, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.