Tiago 2
Umbu-Ungu No Penge NT (UBU_NOP) vs NTLH
1 Nanga angokeme, ene olionga Ye Aili Yesusi Kirasi* ye paa peanga imbi ola molopa tondolo pulimu ‘Sike.’ ningu tondolo munduku pilimelemane** ⸤yamboma apuruku⸥ yambo te ⸤imbi ola mololimu⸥ liku taponjiku, yambo te ⸤imbi ola naa mololimu⸥ naa liku taponjiku, naa teangi.
1 Meus irmãos, vocês que creem no nosso glorioso Senhor Jesus Cristo, nunca tratem as pessoas de modo diferente por causa da aparência delas.
2 Ye te mulu wambale paa peangama panjipe kou gollone teli ki ongi te monjimbe ye te kinie, ye koropa te mulu wambale kerime panjimbe ye te kinie, aku yetolo ene maku toko molongena ongele kinie kanokolie
2 Por exemplo, entra na reunião de vocês um homem com anéis de ouro e bem-vestido, e entra também outro, pobre e vestindo roupas velhas.
3 ye mulu wambale peangama panjimbe yemo ⸤kanoko peanga kanokolie⸥ paa nokoko “I polo peangana ongo moloi.” ningu, ye koropamo ⸤kanoko keri kanokolie⸥ yundu “Inie ongo ola angili.” molo “Nanga kimbu munduliona ongo manie moloi.” níngi liemo
3 Digamos que vocês tratam melhor o que está bem-vestido e dizem: “Este é o melhor lugar; sente-se aqui”, mas dizem ao pobre: “Fique de pé” ou “Sente-se aí no chão, perto dos meus pés.”
4 aku tengemonga ene konopu keri pepili ene eneno anju yando apuruku naa kenjilimeleye? Ene aku siku yamboma apurulimele mele eneno konopuni pilkulie ‘ ‘I yambomone na manda lipe taponjimbe. Imuni na naa lipe taponjimbe.’ nimbu kanopo apurupu kenjilimolo lemo.’ ningu naa pilimeleye?
4 Nesse caso vocês estão fazendo diferença entre vocês mesmos e estão se baseando em maus motivos para julgar o valor dos outros.
5 Paa nanga angokeme, pilieme! Pulu Yemone ‘Yambo mare nanga yamboma molangi.’ nimbe mako tombando ya ma koleana yambomane yamboma kanoko ‘yambo koropa pupili molemele.’ ningu kanolemele yambo kanuma Pulu Yemone mako topalie ‘Yambo kamako mele molangi.’ nimbe ⸤enendo nimbendo:⸥ “Enene ‘Yu sike.’ ningu tondolo munduku pilku konjikulie ‘Yambo na konopu monjingí yamboma nane ye nomi kingimu molopo nokolio koleana* na kinie pea molamili.’ nimbu panjirindu akumu ene pea aku sipu molamili wangi.” koronga nilimo.
5 Escutem, meus queridos irmãos! Deus escolheu os pobres deste mundo para serem ricos na fé e para possuírem o Reino que ele prometeu aos que o amam.
6 Nakolo ⸤nanga angokeme⸥ enene yambo koropama ‘Pipili kolangi.’ ningu teko kenjilimele. ⸤Angokeme,⸥ yambo namelene ene kondi toko enenga melema liku, mindili siku, ‘Kote tenjemili wai.’ ningu, telemele yambo akuma nameleye? ⸤Ye koropamane aku telemeleye? Molo!⸥ Ye kamakomane ene kinie aku telemele kanumu.
6 No entanto, vocês desprezam os pobres. Por acaso, não são os ricos que exploram vocês e os arrastam para serem julgados nos tribunais?
7 Ene Yesusi Kirasinge yamboma molemele kanu yemonga imbi peangamo namelene ungu taka tonjilimeleye? ⸤Ye koropamane aku telemeleye? Molo!⸥ Ye kamakomane aku telemele kanumu.
7 São eles que falam mal do bom nome que Deus deu a vocês.
8 Pulu Yemonga bokuna ungu mane te sirimu paa olandopa molemo kanu ungu manemo pilku liku tenge panjiku tengi liemo paa papu. Kanu ungu manemone nimbendo:nimbe molemo ungu mane kanumu* pilku liku tengi liemo peanga.
8 Se vocês obedecerem à lei do Reino, estarão fazendo o que devem, pois nas Escrituras Sagradas está escrito: “Ame os outros como você ama a você mesmo.”
9 Nakolo yamboma kanoko apurukulie ‘Yu peanga. Lipu taponjembo. Yu keri. Naa lipu taponjembo.’ níngi liemo ulu pulu keri te telemele, akumunge ⸤Pulu Yemonga⸥ ungu manemane* ‘Nu ungu mane te pulue tonu lemo.’ nimbe lipe ora simbe.
9 Mas, se vocês tratam as pessoas pela aparência, estão pecando, e a lei os condena como culpados.
10 ⸤Aku nikirumunge pulumu i sipe:⸥ Olio pilimolo, “Ambo ye puli te molo ye ambo lili te yambo te lupe kinie wa ulu kerinele naa teangili.” nimbe ungu mane sirimu yemone “Yambo te toko naa konjengi.” nimbe mane sirimula pilimolo. Aku liemo nu wa ulu kerinele naa tekolie yambo te toko konjinu liemo ungu manema pulue toli yambomo moleno. Akumunge yambo te ungu manema pali pilipe lipe telemo nakolo telu mindi pulue tomu liemo aku telemomonga ungu manema pali pulue tolemo kanumu.*
10 Porque quem quebra um só mandamento da lei é culpado de quebrar todos.
11 — ausente —
11 Pois o mesmo que disse: “Não cometa adultério” também disse: “Não mate”. Mesmo que você não cometa adultério, será culpado de quebrar a lei se matar.
12 ⸤Ulu te tengendo molo ungu te ningindu ou i siku ningu piliengi:⸥ ‘Ulu pulu kerimene olio ambolopa ka kongono silimo aulkena ‘Mindili naa nongo we molangi.’ nimbe wendo linjilimo ungu mane peangamone nilimo mele pilipelie Pulu Yemone olio uluma tepo unguma nimbu telemolo mele pilipe apurumbe kene.’ pilkulie kanu ungu manemo pilku uluma teko unguma ningu teko molemele mele pilku teko konjengi.* Yambo tene yambo te kondo naa kolomu liemo pe Pulu Yemone kote pilipelie yu kepe kondo naa kolombala.** Yambo tene yambo te kondo kolomba yambomo Pulu Yemone yunge kote pilipelie yu kepe kondo kolomba. Pulu Yemone aku sipe kote pilipe temba kene pilkulie unguma ningu uluma tenge mele pilku konjikulie teangi.
12 Falem e vivam como pessoas que serão julgadas pela lei que nos dá a liberdade.
13 — ausente —
13 Quando Deus julgar, não terá misericórdia das pessoas que não tiveram misericórdia dos outros. Mas as pessoas que tiveram misericórdia dos outros não serão condenadas no Dia do Juízo Final.
14 Nanga angokeme, yambo tene nimbendo: “Na ‘⸤Pulu Yemone lipe mundurumu ye nomi Yesusi Kirasi⸥ sike.’ nimbu tondolo mundupu pilio.”.* nilimo nakolo ⸤‘Sike.’ ningu tondolo munduku pilimele yambomane telemele mele⸥ ulu peangama naa telemo liemo yuni tondolo mundupe pilimo ulumuni yu lipe taponjilimoye? Yuni tondolo mundupe pilimo ulumuni yu mindili nolka aulkena wendo lipe Pulu Yemo kinie molopa konjimbe aulkena manda lipe monjimbeye? ⸤Ulu peangama naa telemo liemo paa manda molo.⸥
14 Meus irmãos, que adianta alguém dizer que tem fé se ela não vier acompanhada de ações? Será que essa fé pode salvá-lo?
15 Angena te mulu wambale keri te panjipe, langi nombá te naa lemba kinie,
15 Por exemplo, pode haver irmãos ou irmãs que precisam de roupa e que não têm nada para comer.
16 enenga yambo tene yu langi kinie mulu wambale mare naa sipelie yundu nimbendo: “Nu konopu pe nipili puku, ali naa tepili mulu wambale peanga te pakoko, olo temba langi mare nani pui.” nimu liemo aku sipe nimbemone yu sike lipe taponjimbeye? ⸤Uluri kapola naa temba.⸥
16 Se vocês não lhes dão o que eles precisam para viver, não adianta nada dizer: “Que Deus os abençoe! Vistam agasalhos e comam bem.”
17 ⸤Yambo tene yambo te naa lipe taponjipe kerena “Kapola molani pui.” we nilimo kinie kanu yambomo naa lipe taponjipe uluri naa telemo⸥ aku sipela. Yambo tene ⸤‘Sike.’ nimbe⸥ tondolo mundupe pilipelie ulu peangama naa temu liemo yunge tondolo mundupe pilimo ulumu mele kololimu mele; uluri manda naa temba.*
17 Portanto, a fé é assim: se não vier acompanhada de ações, é coisa morta.
18 Nakolo yambo tene ⸤nane ya nikirumu ‘Kolo tokomo.’ nimbelie nando⸥ nimbendo: “Yambo marene ‘Sike.’ ningu tondolo munduku pilimele ⸤ulu akumu mandala⸥. Yambo marene ulu peangama teko yamboma liku taponjilimele ⸤ulu akumu mandala⸥. ⸤Ulu talo pea telu sipemo. Yambo tene kanu ulutolonga ulu te mundupe kelepa te pilipelie temba kinie kanu ulu telumuni manda lipe taponjimbe.⸥” nilkenje. ⸤Aku sipe nilke yambomondo nane pundu topo i sipu nilke:⸥ “Nu ‘⸤Kirasini⸥ sike ⸤“nanga” nimbe tenjirimu tenjilimo⸥.’ nimbu tondolo mundupu pilio mele lipu ora siembo.” ningu ulu peanga te naa tenu liemo nu sike ningu pilino mele na nambe tepo kanomboye? ⸤Manda naa kanombo.⸥ Na ulu peangama tepo yamboma lipu taponjimbu ulumane ⸤‘Sike.’ nimbu⸥ tondolo mundupu pilio mele lipu ora simbu.
18 Mas alguém poderá dizer: “Você tem fé, e eu tenho ações.” E eu respondo: “Então me mostre como é possível ter fé sem que ela seja acompanhada de ações. Eu vou lhe mostrar a minha fé por meio das minhas ações.”
19 Nuni ‘Pulu Ye telu mindi molemo.’ ningu tondolo munduku pilino. Akumu papu teleno. ⸤Nakolo⸥ kurumane kepe aku siku tondolo munduku pilimele. Pilkulie pungu pungu ningu mini wale mundulimele.
19 Você crê que há somente um Deus? Ótimo! Os demônios também creem e tremem de medo.
20 Aroma toli yambomo, we ‘Sike.’ ningu tondolo munduku pilku ulu peangama naa teleno ulumuni uluri manda naa temba mele* ungu pulumu pilieni nimbu siemboye?
20 Seu tolo! Vou provar-lhe que a fé sem ações não vale nada.
21 Olionga anda kolepa Eporayamone ulu te terimu mele kanopalie Pulu Yemone yunge ulu pulu kerime siye kolopa, ‘Yu konopu sumbi nimbe peli yemo.’ nimbe kanorumu. Eporayamone yunge malo Aisake Pulu Yemo popo topa kalopa simbendo polona ola nosirimu kinie kanopalie* Pulu Yemone ‘Yu ye sumbi nilimu.’ nimbe kanorumu.**
21 Como é que o nosso antepassado Abraão foi aceito por Deus? Foi pelo que fez quando ofereceu o seu filho Isaque sobre o altar.
22 Mimi siku piliei! Eporayamone ‘Sike.’ nimbe tondolo mundupe pilirimu ulumu kinie ulu terimuma kinie kapola kapola terimu kinie yuni terimu ulumane yunge ‘Sike.’ nimbe tondolo mundupe pilirimu ulumu kamu tepa tondolo mundunjirimu kanumu.
22 Veja como a sua fé e as suas ações agiram juntas. Por meio das suas ações, a sua fé se tornou completa.
23 Aku sipe terimumunge Pulu Yemonga bokuna yundu ungu te nilimomonga pulumu wendo orumu. Kanu ungumu i sipe:Eporayamone aku terimumunge Pulu Yemone yunduaku sipe molemo kanumu. ⸤Yambo tene nando ungu te aku sipe nilkenje*** nane aku sipu pundu topo nilke.⸥
23 Assim aconteceu o que as Escrituras Sagradas dizem: “Abraão creu em Deus, e por isso Deus o aceitou.” E Abraão foi chamado de “amigo de Deus”.
24 ⸤Eporayamo kinie Pulu Yemo kinie eltene teringili mele⸥ pilkulie, yambo tene we ‘Sike.’ nimbe tondolo mundupe pilimo kinie kanopalie ⸤Pulu Yemone⸥ ‘Yunge ulu pulu kerime siye kolopo, ‘Yu konopu sumbi nimbe peli yambomo.’ nimbu kanolio.’ naa nilimo. Yambo te ⸤‘Sike.’ nimbe tondolo mundupe pilipelie⸥ ulu peangama telemo kinie kanopalie Pulu Yemone ‘Yunge ulu pulu kerime siye kolopo, ‘Yu konopu sumbi nimbe peli yambomo.’ nimbu kanolio.’ nilimo mele pilimele.
24 Assim, vocês veem que a pessoa é aceita por Deus por meio das suas ações e não somente pela fé.
25 Aku sipela, ⸤Josuane ye talo Jeriko taonona lipe mundurumu kinie⸥ ‘Yamboma nambe telemelenje.’ ningu kanoko panjingilí puringili kinie ambo wapora Reyapone ‘Elte naa tangi.’ nimbe lipe taponjipe ‘Ya lopi teko peangili.’ nimbe nokopalie, pe ‘Aulke tenga lupe kelko yando wangili.’ nimbe lipe mundurumu kinie aku sipe terimumunge kanopalie ⸤Pulu Yemone⸥ ‘Yu ambo sumbi nilimu.’ nimbe kanorumu.*
25 Foi o que aconteceu com a prostituta Raabe, quando hospedou os espiões israelitas e os ajudou a sair da cidade por outro caminho. Deus a aceitou pelo que ela fez.
26 Yambo tenga minimu kangimu mundupe kelepa pulimo kinie kangimu kolemo, aku sipe yambo tene ‘Sike.’ nimbe tondolo mundupe pilipelie ulu peangama naa telemo kinie yunge tondolo mundupe pilimo ulumu kolemola.* ⸤Minimu kangimunge sukundu pelemo kangimu kapola konde molemo mele aku sipe, ‘Sike.’ ningu tondolo munduku pilimele ulumu kinie yamboma liku taponjingí ulu peangama kinie liku tere lelko tenge kinie manda temba. Te teko te naa tenge kinie manda naa temba.⸥
26 Portanto, assim como o corpo sem o espírito está morto, assim também a fé sem ações está morta.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Tiago 2, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.