Êxodo 22

Maaron Saveeŋ Toni Patabuaŋ (TUC-O) vs ARC

Sair da comparação
ARC Almeida Revista e Corrigida 2009
1 “Ighaze ŋgeu eta iyub makau ma sipsip eta, ve irabi ve ighani, ma igholia ila pa tamtoghon ite, ye pale iyat mbeb to iyubi ne, ve igham pida paam izala pogho. Leso igharaat sosor toni. Ighaze iyub makau, ye pale iyati, ve igham makau paaŋ paam izala pogho. Ve ighaze iyub sipsip, ye pale iyati, ve igham sipsip tol paam izala pogho. Lu 19:8
1 Se alguém furtar boi ou ovelha e o degolar ou vender, por um boi pagará cinco bois; e pela ovelha, quatro ovelhas.
2 “Ighaze ŋgeu yubyub eta ireu ruum pa mboŋ ve ilooŋ ila, ve tamtoghon eta ighita ve irabi imaat, nene ye le saveeŋa maau.
2 Se o ladrão for achado a minar, e for ferido, e morrer, o que o feriu não será culpado do sangue.
3 Eemoghon ighaze ŋgeu eta irab yubyub eta le imaat pa ndag, nene ye igham sosor. Tovenen yam irau aghur atia pani inimale moghon moghon aghuri pa yes to tirab tamtoghon imaat.
3 Se o sol houver saído sobre ele, será culpado do sangue. O ladrão fará restituição total; e se não tiver com que pagar, será vendido por seu furto.
4 “Ighaze ŋgeu eta iyub esele, ma makau, ma sipsip eta, ve ighaze tindeeŋ mbeb tonowen imaat maau ve inepneep ila ŋgeu tonenen nima, ye pale ipamuula, ve igham tau toni eta ila tomani, leso igharaat sosor toni.
4 Se o furto for achado vivo na sua mão, seja boi, ou jumento, ou ovelha, pagará o dobro.
5 “Ighaze ŋgeu eta ipul ŋgai toni tivool tila pa uum to tamtoghon ite ve tiwaghamuni, ye irau iyat aniiŋ ve vaen to ŋgai toni tiwaghamun di ne pa aniiŋ ve vaen popoiadi kat to titub ila uum toni.
5 Se alguém fizer pastar o seu animal num campo ou numa vinha e o largar para comer no campo de outro, o melhor do seu próprio campo e o melhor da sua própria vinha restituirá.
6 Ve ighaze ŋgeu eta itun ndug, ve yab ighan uum to tamtoghon ite ve iwaghamun wit toni papaghu, ma wit matua to ndouŋ ne, ye irau iyat suvun wit to yab ighani.
6 Se rebentar um fogo, e pegar aos espinhos, e abrasar a meda de trigo, ou a seara, ou o campo, aquele que acendeu o fogo pagará totalmente o queimado.
7 “Ighaze ŋgeu eta ipul yaam toni ma mburuguuŋ toni pida ila tamtoghon ite nima pa iŋgin di. Ve ighaze yubyub eta iyub mbeb tonowen ila ruum toni, ve muri tindeeŋa, sa mbeb to ye iyubi, ye irau ipamuula imuul ila, ve ighur ite paam izala pogho pa igharaat sosor toni.
7 Se alguém der prata ou objetos ao seu próximo a guardar, e isso for furtado da casa daquele homem, se o ladrão se achar, pagará o dobro.
8 Eemoghon ighaze andeeŋ yubyub tonenen maau, yam agham ŋgeu to iŋgin mbeb tonenen, ve ala apayoonda ila Maaron nagho. Ghoro asuŋ pa Maaron, leso ipatooŋ ŋgeu tonenen: Ye nima isosor pa ita ite mbeb toni, ma maau?
8 Se o ladrão não se achar, então, o dono da casa será levado diante dos juízes, a ver se não meteu a sua mão na fazenda do seu próximo.
9 “Ve ighaze tamtoghon ru tiwazoran di pa makau, esele, sipsip, nonogiiŋa, ma mbeb ite paam. Ve eez ighaze ye toni, ve ite ighaze ye toni. Nene agham yesuru ve ala avot Maaron nagho, ve tisavia saveeŋ todi izi tonowe. Ghoro asuŋ pa Maaron, leso ipatooŋ sei to igham sosor. Tamtoghon to igham sosor, pale ipamuul mbeb to tiwazoran di pani ne imuul ila to ita ite, ve ighur ite paam izala pogho pa igharaat sosor toni.
9 Sobre todo negócio de injustiça, sobre boi, sobre jumento, sobre gado miúdo, sobre veste, sobre toda coisa perdida, de que alguém disser que é sua, a causa de ambos virá perante os juízes; aquele a quem condenarem os juízes o pagará em dobro ao seu próximo.
10 “Ighaze ŋgeu eta ipul esele, makau, sipsip, ma ŋgai toni ite paam ila ita ite nima pa iŋgini. Ve ighaze mbeb tonenen imaat, ma isami, ma yubyubŋa tiyubi, ve ighaze tamtoghon eta ighita mbeb tonenen maau.
10 Se alguém der a seu próximo a guardar um jumento, ou boi, ou ovelha, ou algum animal, e morrer, ou for dilacerado, ou afugentado, ninguém o vendo,
11 Nene pale mbeb tonenen tama yesuru ita ite to iŋgin mbeb toni, tila tiyoon ila Yoova nagho. Ve ighaze ye to iŋgin mbeb toni ne, isaav ighaze: ‘Onoon kat, Maaron ighita ghou ve nasaav. Nimag isosor pa mbeb to itag ite tonene maau.’ Sawa to mbeb tonenen tama ilooŋ saveeŋ ghazooŋa tovene, nene irau le saveeŋ muul maau, ve ye irau ighur mata pa ita ite tonenen pa iyat mbeb toni maau. Hib 6:16
11 então, haverá juramento do Senhor entre ambos, de que não meteu a sua mão na fazenda do seu próximo; e seu dono o aceitará, e o outro não o restituirá.
12 “Eemoghon ighaze ita ite iŋgin poian mbeb tonenen maau, ve yubyubŋa tiyubi, ye irau iyat mbeb to ilale imuul ila to mbeb tonenen tama.
12 Mas, se lhe for furtado, o pagará ao seu dono.
13 Ve ighaze mbeb sagsag eta ighan ŋgai tonenen ve isaas motini, nene ŋgeu to iŋgini irau igham suruvu ila, ve ipatooŋa pa ŋgai tonenen tama. Leso iwatag ighaze ita ite tonenen iyub ŋgai toni maau. Mbeb sagsag to iwaghamuni. Tovenen ita ite tonenen irau iyati maau. Pasa, ye le sosor maau.
13 Porém, se lhe for dilacerado, trá-lo-á em testemunho disso e não pagará o dilacerado.
14 “Ighaze ŋgeu eta ighason ita ite pa bapolo toni, leso iuuli pa uraat. Ve ighaze bapolo tama ineep maau, ve bapolo tonowen imaat, ma mbeb eta iwaghamuni, nene ŋgeu tonenen irau iyati.
14 E, se alguém a seu próximo pedir alguma coisa, e for danificada ou morta, não estando presente o seu dono, certamente a restituirá.
15 Eemoghon ighaze bapolo tama inepneep, ve pataŋani tovene ivot, nene ŋgeu to igham bapolo tonenen pa uraat, irau iyati maau. Ve ighaze ye igharaat bapolo tama pataghaaŋ wa, ve pataŋani tovene ivot, nene paam irau iyati maau. Pasa, ye igharaat atia ila to bapolo tama wa.
15 Se o seu dono esteve presente, não a restituirá; se foi alugada, será pelo seu aluguel.
16 “Ighaze ŋgeu eta ighereb liva paghu eta to tisia sone, ve imogheer pani, ye irau ighol liva tonenen ve ivaii.
16 Se alguém enganar alguma virgem, que não for desposada, e se deitar com ela, certamente a dotará por sua mulher.
17 Ve ighaze liva tama iyok padi pa tivai maau, nene pale yesuru tivai maau. Eemoghon ŋgeu tonenen irau igharaat liva tama, raraate inimale tigholghol ndiliva papaghu.
17 Se seu pai inteiramente recusar dar-lha, dará dinheiro conforme ao dote das virgens.
18 “Ndiliva to tighamgham mur, apul di tineep malep. Arab di timaat.
18 A feiticeira não deixarás viver.
19 “Ighaze tamoot eta imogheer pa ŋgai liva eta, ma liva eta ipatooŋ tau pa ŋgai tamoot leso ŋgai imogheer pani, arabi imaat. Wok Pris 18:23, 20:16; Lo 27:21
19 Todo aquele que se deitar com animal certamente morrerá.
20 “Yam irau agham watooŋrau pa Yoova moghon. Ighaze tamtoghon eta igham watooŋrau pa maaron kaarom eta, arabi ilale.
20 O que sacrificar aos deuses e não só ao Senhor será morto.
21 “Loomba to tineep ila lolomim, yam agham samin di, ma agham pataŋani padi malep. Yam irau agham poian di. Pasa, matamim iŋgal: Muuŋ, yam paam anim loomba izi Isip.
21 O estrangeiro não afligirás, nem o oprimirás; pois estrangeiros fostes na terra do Egito.
22 Ve yes ndinaara ve parooŋa tovene paam. Agham samin di malep. Yems 1:27
22 A nenhuma viúva nem órfão afligireis.
23 Pasa, ighaze agham tovene padi, ve titaŋ roran ghou pa ulaaŋ, you pale nalooŋ taŋiiz todi ve nauul di.
23 Se de alguma maneira os afligirdes, e eles clamarem a mim, eu certamente ouvirei o seu clamor,
24 Ve you pale ateg yabyab kat payam, ve nambut gham pa buza tiou ve amatmaat, ve ndizwamim tinim ndinaara, ve ndinatumim tinim parooŋa. Lu 18:7
24 e a minha ira se acenderá, e vos matarei à espada; e vossas mulheres ficarão viúvas, e vossos filhos, órfãos.
25 “Ighaze tamtoghon tiou eta mbolaaŋ ighami ve igham bun ilat tiom, yom utaghon ŋgar to yes ndiran to tighamgham yaam pa tamtoghon leso tigham ledi avua izala pogho ne malep. Tovenen ye to igham bun ilat tiom, ighaze muri iyati, nene ye irau iyat yaam anoŋa moghon. Upoi pa avua izala pogho malep.
25 Se emprestares dinheiro ao meu povo, ao pobre que está contigo, não te haverás com ele como um usurário; não lhe imporás usura.
26 Ve ighaze ugham nonogiiŋa toni to moŋeŋaaŋ ineep tiom, leso mata iŋgal bun toni ve iyati, rabrab to naol ne, yom irau ugham nonogiiŋa toni imuul ila pani le isob, ghoro mboŋ izi. Ve mboŋmaagh, ghoro ye ighami imuul ilat.
26 Se tomares em penhor a veste do teu próximo, lho restituirás antes do pôr do sol,
27 Pasa, ye le mbeb ite paam pa itatab tau pani maau. Tovenen ighaze ukis nonogiiŋa toni pa mboŋ, nene pale moŋeŋaaŋ ighami, ve igheen pooi maau. Ve ighaze ye itaŋ roran ghou pa nauuli, nene pale nalooŋ taŋiiz toni. Pasa, yes to tineep ila pataŋani lolo, you lolog isasamin di, ve nauluul di.
27 porque aquela é a sua cobertura e a veste da sua pele; em que se deitaria? Será, pois, que, quando clamar a mim, eu o ouvirei, porque sou misericordioso.
28 “Uveleg Maaron malep, ve upiyaav saveeŋ samia pa daba eta to iŋgin gham ne malep. Igham 20:7; Mbaŋ 23:5
28 Os juízes não amaldiçoarás e o príncipe dentre o teu povo não maldirás.
29 Aniiŋ toman vaen ve oliv tiom mata, uŋguruut di payou malep. Ugham di tinim payou. Ve natum tamoot aidaba tovene paam, upuli inim leg. Igham 13:2; Lu 2:23
29 As tuas primícias e os teus licores não retardarás; o primogênito de teus filhos me darás.
30 Ve makau ve sipsip tiom to nditinandi tipoop di muuŋ ne paam. Upul di tineep toman nditinandi irau mboŋ liim ve ru. Ve mboŋ inim liim ve tol, ghoro ugham di tinim, ve urab di tinim watooŋrau payou.
30 Assim farás dos teus bois e das tuas ovelhas; sete dias estarão com sua mãe, e ao oitavo dia mos darás.
31 Yam irau ataghon ŋgar patabuaŋ. Pasa you nagham gham anim leg wa. Tovenen ŋgai to ighaze mbeb sagsag eta isaas motini ve irabi imaat, aghani malep. Apiyaava ila ŋgavuun tighani.”
31 E ser-me-eis homens santos; portanto, não comereis carne despedaçada no campo; aos cães a lançareis.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Êxodo 22, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.