Juízes 9
Buk Baibel long Tok Pisin (TPI) vs NVT
1 Abimelek, pikinini bilong Jerubal, em Gideon yet, em i go long Sekem, dispela taun olgeta wanblut bilong mama bilong en i save stap long en. Na Abimelek i tokim ol wanblut bilong en
1 Certo dia, Abimeleque, filho de Gideão, foi a Siquém visitar os irmãos de sua mãe e disse a eles e aos demais membros do seu clã materno:
2 long i go long ol manmeri bilong Sekem na askim ol olsem, “Yupela i ting wanem pasin i gutpela? Yupela i laikim olgeta 70 pikinini man bilong Jerubal i stap hetman bilong yumi, o ating yupela i laikim wanpela man tasol i stap hetman? Na tingting tu long Abimelek, em wanblut tru bilong yumi.”
2 “Perguntem aos líderes de Siquém se preferem ser governados por todos os setenta filhos de Gideão ou por um só homem. E lembrem-se de que eu sou da mesma carne e do mesmo sangue de vocês!”.
3 Ol wanblut bilong Abimelek i karim dispela tok bilong en na ol i go toktok wantaim ol manmeri bilong Sekem. Ol manmeri bilong Sekem i harim na tingting bilong ol i kirap long bihainim Abimelek, long wanem, em i wanblut tru bilong ol.
3 Então os tios de Abimeleque transmitiram sua mensagem a todos os líderes de Siquém, que, depois de ouvirem a proposta, decidiram em favor de Abimeleque, pois era parente deles.
4 Orait ol Sekem i kisim 70 mani silva long haus lotu bilong god Balberit na ol i givim long Abimelek, na long dispela mani em i baim ol man nogut long bihainim em.
4 Deram-lhe setenta moedas de prata do templo de Baal-Berite, que ele usou para contratar indivíduos desocupados e desordeiros que concordaram em segui-lo.
5 Na em i go bek long haus bilong papa bilong en long Ofra, na em i kilim i dai ol 70 brata bilong em, em ol pikinini bilong Jerubal, antap long wanpela ston. Tasol Jotam, las pikinini bilong Jerubal, i ranawe na i hait, olsem na Abimelek i no kilim em i dai.
5 Ele foi à casa de seu pai em Ofra e ali, sobre uma pedra, matou todos os seus setenta meios-irmãos, os filhos de Gideão, exceto Jotão, o filho mais novo, que fugiu e se escondeu.
6 Orait olgeta manmeri bilong Betmilo na bilong ol arapela hap bilong taun Sekem ol i bung na ol i go long diwai ok i stap long ples tambu long Sekem na ol i mekim Abimelek i kamap king bilong ol.
6 Então os líderes de Siquém e Bete-Milo convocaram uma reunião debaixo do carvalho perto da coluna em Siquém e proclamaram Abimeleque rei.
7 Taim Jotam i harim tok long dispela samting ol i mekim, em i go antap long maunten Gerisim na i singaut long ol olsem, “Yupela ol man bilong Sekem, harim tok bilong mi. Sapos yupela i harim tok bilong mi, ating bai God i harim tok bilong yupela.
7 Quando Jotão soube disso, subiu ao topo do monte Gerizim e gritou: “Ouçam-me, cidadãos de Siquém! Ouçam-me se querem que Deus os ouça!
8 Long wanpela de ol diwai i laik makim wanpela diwai namel long ol long kamap king bilong ol. Na ol i tokim diwai oliv olsem, ‘Yu mas kamap king bilong mipela.’
8 Certa vez as árvores resolveram ungir um rei. Primeiro disseram à oliveira: ‘Seja nosso rei!’.
9 Tasol diwai oliv i tok, ‘Olsem wanem? Wel bilong mi ol man i save kisim bilong givim biknem long ol god na long ol man. Ating bai mi lusim na mi kamap king bilong yupela, a?’
9 Mas a oliveira se recusou e disse: ‘Devo deixar de produzir o óleo que agrada a Deus e às pessoas, só para ser a mais alta das árvores que o vento agita?’.
10 Orait ol diwai i tokim diwai fik, ‘Mipela i laik bai yu kamap king bilong mipela.’
10 “Então disseram à figueira: ‘Seja nosso rei!’.
11 Tasol diwai fik i tok, ‘Olsem wanem? Bai mi lusim gutpela switpela kaikai bilong mi na mi kamap king bilong yupela, a?’
11 Mas a figueira também se recusou e disse: ‘Devo deixar de produzir meus frutos doces e deliciosos, só para ser a mais alta das árvores que o vento agita?’.
12 Olsem na ol diwai i tokim diwai wain olsem, ‘Mipela i laik bai yu kamap king bilong mipela.’
12 “Então disseram à videira: ‘Seja nosso rei!’.
13 Tasol diwai wain i tok, ‘Olsem wanem? Wara bilong mi i save mekim ol god na ol man i amamas. Ating bai mi lusim na mi kamap king bilong yupela, a?’
13 Mas a videira também se recusou e disse: ‘Devo deixar de produzir o vinho que alegra a Deus e às pessoas, só para ser a mais alta das árvores que o vento agita?’.
14 Orait ol diwai i tokim liklik diwai i gat nil, ‘Mipela i laik bai yu kamap king bilong mipela.’
14 “Por fim, todas as árvores se voltaram para o espinheiro e disseram: ‘Seja nosso rei!’.
15 Na liklik diwai i gat nil i tok, ‘Sapos yupela i laikim tru bai mi kamap king bilong yupela, orait yupela olgeta i mas kam malolo long ples kol aninit long han bilong mi. Sapos nogat, orait bai paia i kamap long ol han bilong mi na kukim ol longpela diwai sida bilong Lebanon.’”
15 E o espinheiro respondeu às árvores: ‘Se querem mesmo ungir-me seu rei, venham abrigar-se à minha sombra. Se não, que saia fogo de mim e queime os cedros do Líbano’”.
16 Na Jotam i tok moa olsem, “Taim yupela i makim Abimelek i kamap king bilong yupela, ating yupela i mekim gutpela na stretpela pasin, a? Jerubal wantaim ol famili bilong en i bin mekim gutpela wok bilong helpim yupela. Tasol yupela i bin mekim gut long em o nogat? Ating nogat.
16 Jotão prosseguiu: “Será que vocês de fato agiram de forma honrada e íntegra ao proclamar Abimeleque seu rei? Será que foram justos com Gideão e seus descendentes? Vocês o trataram como ele merece, tendo em vista tudo que realizou?
17 Orait harim. Papa bilong mi i bin pait bilong helpim yupela. Em yet i kamap hetman na i bin pait bilong helpim yupela na kisim bek yupela long han bilong ol Midian.
17 Meu pai lutou por vocês e arriscou a vida para libertá-los dos midianitas.
18 Tasol nau, yupela i mekim pasin nogut long em na yupela i bagarapim famili bilong en. Yupela i kilim i dai ol 70 pikinini man bilong en antap long wanpela ston. Na dispela man Abimelek, yupela i mekim i kamap king bilong yupela, em i no pikinini bilong meri tru bilong Jerubal. Nogat. Wanpela wokmeri nating bilong Jerubal i bin karim em. Tasol yupela i ting long em i wanblut bilong yupela na yupela i laik mekim em i kamap king.
18 Mas hoje vocês se rebelaram contra ele e seus descendentes e mataram seus setenta filhos sobre uma pedra. Escolheram Abimeleque, filho da escrava dele, para ser rei só porque ele é seu parente.
19 Orait sapos dispela pasin yupela i bin mekim long Jerubal na long famili bilong en, em i gutpela na stretpela pasin, orait yupela i ken amamas wantaim Abimelek. Na em tu i ken amamas wantaim yupela.
19 “Se hoje agiram de forma honrada e íntegra com Gideão e seus descendentes, então que sejam felizes com Abimeleque, e ele seja feliz com vocês.
20 Tasol sapos dispela pasin i nogut, orait bai paia i ken kamap long Abimelek na kukim ol man bilong Betmilo na bilong ol arapela hap bilong Sekem. Olsem tasol paia i ken kamap long Betmilo na long ol arapela hap bilong Sekem na kukim Abimelek.”
20 Mas, se não o fizeram, então que saia fogo de Abimeleque e queime os líderes de Siquém e Bete-Milo, e saia fogo dos líderes de Siquém e Bete-Milo e queime Abimeleque!”.
21 Jotam i tok pinis na em i ranawe. Em i pret long brata bilong en, Abimelek, olsem na em i go i stap long ples Ber.
21 Então Jotão fugiu e foi morar em Beer, pois tinha medo de seu irmão Abimeleque.
22 Abimelek i stap king bilong Israel inap tripela yia.
22 Depois que Abimeleque havia governado Israel por três anos,
23 Na bihain God i mekim kros i kamap namel long Abimelek na ol man bilong Sekem. Na ol Sekem i wok long bikhet long em.
23 Deus enviou um espírito que gerou discórdia entre Abimeleque e os líderes de Siquém, que se rebelaram.
24 Dispela samting i kamap bilong bekim pe nogut long Abimelek wantaim ol man bilong Sekem, long wanem, ol i bin strongim em long kilim i dai ol brata bilong em, em ol 70 pikinini man bilong Jerubal.
24 Foi um castigo para Abimeleque por ele ter assassinado os setenta filhos de Gideão e para os líderes de Siquém por terem apoiado Abimeleque no assassinato de seus irmãos.
25 Olsem na ol man bilong Sekem i salim sampela man i go hait antap long het bilong ol maunten, na ol i wet long kilim Abimelek. Tasol ol dispela man i wok long paitim ol man i kam long dispela rot, na pulim ol samting bilong ol. Olsem na Abimelek i save long samting ol i laik mekim long em.
25 Os líderes de Siquém prepararam uma emboscada para Abimeleque no alto dos montes e assaltavam todos os que passavam por ali. Contudo, alguém alertou Abimeleque sobre essa conspiração.
26 Orait Gal, pikinini bilong Ebet, wantaim ol brata bilong en, ol i kam long Sekem. Na ol Sekem i bihainim em.
26 Nessa época, Gaal, filho de Ebede, se mudou para Siquém com seus irmãos e ganhou a confiança dos líderes da cidade.
27 Orait ol i go long gaden wain bilong ol na kisim olgeta pikinini wain i mau pinis. Na ol i memeim pikinini wain na kisim wara bilong en na ol i mekim bikpela pati. Na ol i go insait long haus lotu bilong god bilong ol na ol i wok long kaikai na dring na tok bilas long Abimelek.
27 Depois de irem ao campo, colherem as uvas e pisarem nelas, realizaram uma festa da colheita, no templo do deus local. Foi servido vinho à vontade, e todos começaram a amaldiçoar Abimeleque.
28 Na Gal i tok, “Abimelek em i wanem kain man tru na yumi ol Sekem i mas aninit long em? Abimelek em i pikinini bilong Jerubal tasol, na Sebul em i ofisa bilong en. Tasol yumi mas i stap aninit long ol lain bilong Hamor, papa bilong Sekem. Bilong wanem yumi stap aninit long Abimelek?
28 “Quem é Abimeleque?”, disse em alta voz Gaal, filho de Ebede. “Se não é um verdadeiro filho de Siquém, por que devemos servi-lo? É apenas filho de Gideão, e esse Zebul é apenas seu ajudante. Sirvam aos verdadeiros filhos de Hamor, o fundador de Siquém! Por que devemos servir a Abimeleque?
29 Sapos dispela olgeta man i stap aninit long mi, orait bai mi rausim Abimelek. Bai mi tokim em olsem, ‘Yu go kisim olgeta soldia bilong yu na yu kam pait long mi.’”
29 Se eu estivesse no comando, me livraria de Abimeleque. Diria a ele: ‘Convoque seus soldados e venha lutar!’.”
30 Na Sebul, hetman bilong dispela taun, i harim tok bilong Gal, pikinini bilong Ebet, na em i kros nogut tru.
30 Mas, quando Zebul, que governava a cidade, tomou conhecimento das palavras de Gaal, ficou furioso.
31 Olsem na em i salim ol man na ol i hait i go tokim Abimelek olsem, “Harim. Gal, pikinini bilong Ebet, wantaim ol brata bilong en, ol i kam long Sekem na kirapim bel bilong ol man long pait long yu.
31 Enviou mensageiros a Abimeleque em Arumá para lhe dizer: “Gaal, filho de Ebede, e seus irmãos se mudaram para Siquém e estão instigando a cidade a se rebelar contra você.
32 Olsem na long nait tasol yu wantaim ol man bilong yu, yupela go hait long ples kunai klostu long Sekem.
32 Venha de noite com seu exército e esconda-se nos campos.
33 Na long moningtaim tru yupela kirap na hariap i go long dispela taun, na kirapim pait. Na taim Gal wantaim ol man bilong en i kam pait, orait yupela mekim save long ol.”
33 Pela manhã, assim que o sol nascer, ataque a cidade. Quando Gaal e aqueles que o acompanham saírem para lutar contra você, faça com eles o que desejar”.
34 Olsem na long nait Abimelek wantaim olgeta man bilong en ol i kirap i go. Na ol i bruk long 4-pela lain na ol i hait ausait long banis bilong taun.
34 Então Abimeleque e todos os seus homens saíram de noite, dividiram-se em quatro grupos e armaram uma emboscada ao redor de Siquém.
35 Na long moningtaim tru Gal i go sanap long dua bilong taun, na Abimelek wantaim ol man bilong en i lusim ples ol i hait long en.
35 Gaal, filho de Ebede, estava à porta da cidade quando Abimeleque e seu exército saíram de seus esconderijos.
36 Orait Gal i lukim ol, na em i tokim Sebul olsem, “Lukim. Ol man i kam daun long kil bilong ol maunten.” Na Sebul i tok, “Em i no ol man. Yu lukim tewel bilong maunten tasol na yu ting em ol man.”
36 Quando Gaal os viu, disse a Zebul: “Olhe, há pessoas descendo do alto das colinas!”. Zebul respondeu: “São apenas as sombras dos montes que se parecem com homens”.
37 Na Gal i tok gen, “Nogat. Lukim ol man i bihainim kil bilong maunten na i kam daun. Na narapela lain i bihainim rot i kam long diwai ok bilong ol glasman.”
37 Mas Gaal insistiu: “Não! São pessoas descendo das colinas. E outro grupo vem pela estrada que passa pelo Carvalho dos Adivinhos”.
38 Nau Sebul i tokim Gal olsem, “Nau we stap strong bilong yu? Yu yet yu bin hambak na tok bilas olsem, ‘Abimelek em i wanem kain man tru na bai yumi aninit long em?’ Ol dispela man i kam nau, em ol dispela lain tasol yu bin tok bilas long ol. Orait nau yu go na pait long ol.”
38 Zebul se voltou para ele e perguntou: “Onde foi parar toda a sua conversa? Não foi você que disse: ‘Quem é Abimeleque e por que deveríamos servi-lo?’. Os homens dos quais você zombou estão logo ali do lado de fora da cidade! Saia e lute contra eles!”.
39 Orait na Gal i kisim ol man bilong Sekem na em yet i go pas na ol i pait long ol lain bilong Abimelek.
39 Então Gaal marchou à frente dos líderes de Siquém para a batalha contra Abimeleque.
40 Tasol Abimelek i ranim em na em i ranawe. Na ol lain bilong Abimelek i kilim i dai planti man bilong Gal na bodi bilong ol i slip nabaut long rot, i go inap long dua bilong taun.
40 Abimeleque perseguiu Gaal, e muitos homens de Siquém foram feridos e caíram pelo caminho enquanto recuavam até o portão da cidade.
41 Na Abimelek i go bek na i stap long taun Aruma. Na Sebul i rausim Gal wantaim ol brata bilong en na ol i no inap i stap moa long Sekem.
41 Abimeleque voltou a Arumá, e Zebul expulsou Gaal e seus irmãos de Siquém.
42 Long de bihain ol manmeri i lusim taun Sekem na i go long ol gaden bilong ol. Na sampela man i toksave long Abimelek.
42 No dia seguinte, o povo de Siquém saiu para guerrear nos campos. Abimeleque soube disso,
43 Orait Abimelek i kisim ol man bilong em na tilim ol long tripela lain. Na ol i hait long ples kunai na wet i stap. Na taim Abimelek i lukim ol manmeri i lusim taun na i kam, ol lain bilong en i kirap lusim ples hait na kilim ol.
43 dividiu seus homens em três grupos e armou emboscadas nos campos. Quando Abimeleque viu o povo sair da cidade, ele e seus homens saíram de seus esconderijos e atacaram.
44 Abimelek wantaim ol lain man bilong en ol i ran i go na sanap klostu long dua bilong taun. Na tupela arapela lain ol i pait long ol manmeri long gaden na kilim olgeta i dai.
44 Abimeleque e seu grupo tomaram de assalto o portão da cidade para impedir que os homens de Siquém voltassem para dentro. Enquanto isso, os outros dois grupos atacaram e mataram aqueles que estavam nos campos.
45 Na Abimelek i go pait long ol man i stap insait long taun inap long apinun. Em i kisim taun na kilim olgeta manmeri i dai. Na em i tok na ol lain bilong en i brukim taun olgeta na tromoi sol long graun bilong taun.
45 A batalha durou o dia inteiro. Por fim, Abimeleque tomou Siquém e matou seus habitantes. Depois, destruiu a cidade e espalhou sal em todo o solo.
46 Sampela manmeri i stap long bikpela strongpela haus bilong ol soldia bilong Sekem. Ol i harim tok long ol samting i kamap, na ol i go insait long strongpela haus bilong god Balberit na ol i hait i stap.
46 Ao tomarem conhecimento do que havia acontecido, os líderes que viviam na torre de Siquém correram e se esconderam na fortaleza do templo de Baal-Berite.
47 Abimelek i harim olsem olgeta manmeri i bung i stap long dispela haus.
47 Quando alguém informou Abimeleque de que esses habitantes estavam reunidos ali,
48 Olsem na em wantaim ol man bilong en i go antap long maunten Salmon. Na em i kisim wanpela tamiok na katim ol han bilong diwai i drai pinis na em i putim antap long sol bilong en. Na em i tokim ol man bilong en olsem, “Yupela lukim dispela samting mi mekim. Orait yupela hariap na mekim olsem tu.”
48 ele levou seu exército ao monte Zalmom. Pegou um machado, cortou alguns galhos de uma árvore e os pôs sobre os ombros. “Rápido! Façam como eu!”, disse a seus homens.
49 Olsem na olgeta man i katim ol han bilong diwai. Na ol i bihainim Abimelek i go na bungim dispela paiawut long arere bilong haus. Na ol i wokim paia, na dispela paia i kukim olgeta lain i stap insait. Klostu 1,000 manmeri bilong dispela strongpela haus bilong Sekem ol i dai.
49 Assim, cada um cortou alguns galhos e fez como Abimeleque. Então amontoaram os galhos junto às paredes do templo e puseram fogo. Todos que viviam na torre de Siquém morreram, cerca de mil homens e mulheres.
50 Bihain Abimelek wantaim ol man bilong en i go banisim taun Tebes na pait long ol man na ol i kisim dispela taun.
50 Em seguida, Abimeleque atacou a cidade de Tebes e a conquistou.
51 Tasol i gat wanpela strongpela taua i stap namel long taun. Olsem na olgeta manmeri i ranawe i go long en. Na ol i go insait na pasim dua na i go antap long rup.
51 No meio da cidade, porém, havia uma torre forte, e toda a população, homens e mulheres, fugiu para lá. Trancaram-se por dentro e subiram até o terraço.
52 Abimelek i kam na kirapim pait bilong kisim dispela taua. Em i go klostu long dua bilong taua na i laik putim paia long dua.
52 Abimeleque foi até a torre e a atacou. Mas, quando se preparava para incendiar a entrada da torre,
53 Tasol wanpela meri i kisim bikpela ston bilong wilwilim wit na tromoi i kam daun na ston i brukim het bilong Abimelek.
53 uma mulher que estava no terraço jogou na cabeça de Abimeleque uma pedra de moinho, que rachou seu crânio.
54 Na kwiktaim Abimelek i singautim dispela yangpela man i save karim ol samting bilong pait bilong en, na em i tokim em olsem, “Kisim bainat bilong yu na kilim mi. Mi no laik bai ol man i tok, wanpela meri i kilim mi i dai.” Olsem na dispela yangpela man i sutim Abimelek long bainat na Abimelek i dai.
54 Sem demora, ele disse a seu jovem escudeiro: “Tire a espada e mate-me! Assim ninguém dirá que uma mulher matou Abimeleque!”. O jovem o atravessou com sua espada, e ele morreu.
55 Ol Israel i lukim Abimelek i dai pinis na olgeta i go bek long ples bilong ol.
55 Quando os israelitas viram que Abimeleque estava morto, debandaram e voltaram para casa.
56 Olsem tasol God i bekim rong Abimelek i bin mekim long papa bilong en, taim em i kilim i dai ol 70 brata bilong en.
56 Desse modo, Deus castigou Abimeleque pelo mal que ele havia feito a seu pai, matando os setenta irmãos.
57 Na tu God i bekim pasin nogut bilong ol Sekem. Bipo Jotam, pikinini bilong Jerubal, i bin tok bai ol Sekem i kisim bagarap, na nau dispela i kamap olsem em i bin tok.
57 Deus também castigou os homens de Siquém por toda a sua maldade. Assim cumpriu-se a maldição de Jotão, filho de Gideão.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Juízes 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.