Juízes 9
Buk Baibel long Tok Pisin (TPI) vs NVI
1 Abimelek, pikinini bilong Jerubal, em Gideon yet, em i go long Sekem, dispela taun olgeta wanblut bilong mama bilong en i save stap long en. Na Abimelek i tokim ol wanblut bilong en
1 Abimeleque, filho de Jerubaal, foi aos irmãos de sua mãe em Siquém e disse a eles e a todo o clã da família de sua mãe:
2 long i go long ol manmeri bilong Sekem na askim ol olsem, “Yupela i ting wanem pasin i gutpela? Yupela i laikim olgeta 70 pikinini man bilong Jerubal i stap hetman bilong yumi, o ating yupela i laikim wanpela man tasol i stap hetman? Na tingting tu long Abimelek, em wanblut tru bilong yumi.”
2 "Perguntem a todos os cidadãos de Siquém: O que é melhor para vocês: ter todos os setenta filhos de Jerubaal governando sobre vocês, ou somente um homem? Lembrem-se de que eu sou sua própria carne".
3 Ol wanblut bilong Abimelek i karim dispela tok bilong en na ol i go toktok wantaim ol manmeri bilong Sekem. Ol manmeri bilong Sekem i harim na tingting bilong ol i kirap long bihainim Abimelek, long wanem, em i wanblut tru bilong ol.
3 Os irmãos de sua mãe repetiram tudo aos cidadãos de Siquém, e estes se mostraram propensos a seguir Abimeleque, pois disseram: "Ele é nosso irmão".
4 Orait ol Sekem i kisim 70 mani silva long haus lotu bilong god Balberit na ol i givim long Abimelek, na long dispela mani em i baim ol man nogut long bihainim em.
4 Deram-lhe setenta peças de prata tiradas do templo de Baal-Berite, as quais Abimeleque usou para contratar alguns desocupados e vadios, que se tornaram seus seguidores.
5 Na em i go bek long haus bilong papa bilong en long Ofra, na em i kilim i dai ol 70 brata bilong em, em ol pikinini bilong Jerubal, antap long wanpela ston. Tasol Jotam, las pikinini bilong Jerubal, i ranawe na i hait, olsem na Abimelek i no kilim em i dai.
5 Foi à casa de seu pai em Ofra e matou seus setenta irmãos, filhos de Jerubaal, sobre uma rocha. Mas Jotão, o filho mais novo de Jerubaal, escondeu-se e escapou.
6 Orait olgeta manmeri bilong Betmilo na bilong ol arapela hap bilong taun Sekem ol i bung na ol i go long diwai ok i stap long ples tambu long Sekem na ol i mekim Abimelek i kamap king bilong ol.
6 Então todos os cidadãos de Siquém e de Bete-Milo reuniram-se ao lado do Carvalho, junto à coluna de Siquém, para coroar Abimeleque rei.
7 Taim Jotam i harim tok long dispela samting ol i mekim, em i go antap long maunten Gerisim na i singaut long ol olsem, “Yupela ol man bilong Sekem, harim tok bilong mi. Sapos yupela i harim tok bilong mi, ating bai God i harim tok bilong yupela.
7 Quando Jotão soube disso, subiu ao topo do monte Gerizim e gritou para eles: "Ouçam-me, cidadãos de Siquém, para que Deus os ouça.
8 Long wanpela de ol diwai i laik makim wanpela diwai namel long ol long kamap king bilong ol. Na ol i tokim diwai oliv olsem, ‘Yu mas kamap king bilong mipela.’
8 Certo dia as árvores saíram para ungir um rei para si. Disseram à oliveira: ‘Seja o nosso rei! ’
9 Tasol diwai oliv i tok, ‘Olsem wanem? Wel bilong mi ol man i save kisim bilong givim biknem long ol god na long ol man. Ating bai mi lusim na mi kamap king bilong yupela, a?’
9 "A oliveira, porém, respondeu: ‘Deveria eu renunciar ao meu azeite, com o qual se presta honra aos deuses e aos homens, para dominar sobre as árvores? ’
10 Orait ol diwai i tokim diwai fik, ‘Mipela i laik bai yu kamap king bilong mipela.’
10 "Então as árvores disseram à figueira: ‘Venha ser o nosso rei! ’
11 Tasol diwai fik i tok, ‘Olsem wanem? Bai mi lusim gutpela switpela kaikai bilong mi na mi kamap king bilong yupela, a?’
11 "A figueira, porém, respondeu: ‘Deveria eu renunciar ao meu fruto saboroso e doce, para dominar sobre as árvores? ’
12 Olsem na ol diwai i tokim diwai wain olsem, ‘Mipela i laik bai yu kamap king bilong mipela.’
12 "Depois as árvores disseram à videira: ‘Venha ser o nosso rei! ’
13 Tasol diwai wain i tok, ‘Olsem wanem? Wara bilong mi i save mekim ol god na ol man i amamas. Ating bai mi lusim na mi kamap king bilong yupela, a?’
13 "A videira, porém, respondeu: ‘Deveria eu renunciar ao meu vinho, que alegra os deuses e os homens, para ter domínio sobre as árvores? ’
14 Orait ol diwai i tokim liklik diwai i gat nil, ‘Mipela i laik bai yu kamap king bilong mipela.’
14 "Finalmente todas as árvores disseram ao espinheiro: ‘Venha ser o nosso rei! ’
15 Na liklik diwai i gat nil i tok, ‘Sapos yupela i laikim tru bai mi kamap king bilong yupela, orait yupela olgeta i mas kam malolo long ples kol aninit long han bilong mi. Sapos nogat, orait bai paia i kamap long ol han bilong mi na kukim ol longpela diwai sida bilong Lebanon.’”
15 "O espinheiro disse às árvores: ‘Se querem realmente ungir-me rei sobre vocês, venham abrigar-se à minha sombra; do contrário, sairá fogo do espinheiro e consumirá até os cedros do Líbano! ’
16 Na Jotam i tok moa olsem, “Taim yupela i makim Abimelek i kamap king bilong yupela, ating yupela i mekim gutpela na stretpela pasin, a? Jerubal wantaim ol famili bilong en i bin mekim gutpela wok bilong helpim yupela. Tasol yupela i bin mekim gut long em o nogat? Ating nogat.
16 "Será que vocês agiram de fato com sinceridade quando fizeram Abimeleque rei? Foram justos com Jerubaal e sua família, como ele merecia?
17 Orait harim. Papa bilong mi i bin pait bilong helpim yupela. Em yet i kamap hetman na i bin pait bilong helpim yupela na kisim bek yupela long han bilong ol Midian.
17 Meu pai lutou por vocês e arriscou a vida para livrá-los das mãos de Midiã,
18 Tasol nau, yupela i mekim pasin nogut long em na yupela i bagarapim famili bilong en. Yupela i kilim i dai ol 70 pikinini man bilong en antap long wanpela ston. Na dispela man Abimelek, yupela i mekim i kamap king bilong yupela, em i no pikinini bilong meri tru bilong Jerubal. Nogat. Wanpela wokmeri nating bilong Jerubal i bin karim em. Tasol yupela i ting long em i wanblut bilong yupela na yupela i laik mekim em i kamap king.
18 hoje, porém, vocês se revoltaram contra a família de meu pai, mataram seus setenta filhos sobre a mesma rocha, e proclamaram Abimeleque, o filho de sua escrava, rei sobre os cidadãos de Siquém pelo fato de ser irmão de vocês.
19 Orait sapos dispela pasin yupela i bin mekim long Jerubal na long famili bilong en, em i gutpela na stretpela pasin, orait yupela i ken amamas wantaim Abimelek. Na em tu i ken amamas wantaim yupela.
19 Se hoje vocês de fato agiram com sinceridade para com Jerubaal e sua família, alegrem-se com Abimeleque, e alegre-se ele com vocês!
20 Tasol sapos dispela pasin i nogut, orait bai paia i ken kamap long Abimelek na kukim ol man bilong Betmilo na bilong ol arapela hap bilong Sekem. Olsem tasol paia i ken kamap long Betmilo na long ol arapela hap bilong Sekem na kukim Abimelek.”
20 Entretanto, se não foi assim, que saia fogo de Abimeleque e consuma os cidadãos de Siquém e de Bete-Milo, e que saia fogo dos cidadãos de Siquém e de Bete-Milo, e consuma Abimeleque! "
21 Jotam i tok pinis na em i ranawe. Em i pret long brata bilong en, Abimelek, olsem na em i go i stap long ples Ber.
21 Depois Jotão fugiu para Beer, e foi morar ali, longe de seu irmão Abimeleque.
22 Abimelek i stap king bilong Israel inap tripela yia.
22 Fazia três anos que Abimeleque governava Israel,
23 Na bihain God i mekim kros i kamap namel long Abimelek na ol man bilong Sekem. Na ol Sekem i wok long bikhet long em.
23 quando Deus enviou um espírito maligno entre Abimeleque e os cidadãos de Siquém, e estes agiram traiçoeiramente contra Abimeleque.
24 Dispela samting i kamap bilong bekim pe nogut long Abimelek wantaim ol man bilong Sekem, long wanem, ol i bin strongim em long kilim i dai ol brata bilong em, em ol 70 pikinini man bilong Jerubal.
24 Isso aconteceu para que o crime contra os setenta filhos de Jerubaal, o derramamento do sangue deles, fosse vingado em seu irmão Abimeleque e nos cidadãos de Siquém que o ajudaram a assassinar os seus irmãos.
25 Olsem na ol man bilong Sekem i salim sampela man i go hait antap long het bilong ol maunten, na ol i wet long kilim Abimelek. Tasol ol dispela man i wok long paitim ol man i kam long dispela rot, na pulim ol samting bilong ol. Olsem na Abimelek i save long samting ol i laik mekim long em.
25 Os cidadãos de Siquém enviaram homens para o alto das colinas para emboscarem os que passassem por ali, e Abimeleque foi informado disso.
26 Orait Gal, pikinini bilong Ebet, wantaim ol brata bilong en, ol i kam long Sekem. Na ol Sekem i bihainim em.
26 Nesse meio tempo Gaal, filho de Ebede, mudou-se com seus parentes para Siquém, cujos cidadãos confiavam nele.
27 Orait ol i go long gaden wain bilong ol na kisim olgeta pikinini wain i mau pinis. Na ol i memeim pikinini wain na kisim wara bilong en na ol i mekim bikpela pati. Na ol i go insait long haus lotu bilong god bilong ol na ol i wok long kaikai na dring na tok bilas long Abimelek.
27 Sucedeu que foram ao campo, colheram uvas, pisaram-nas, e fizeram uma festa no templo do seu deus. Comendo e bebendo, amaldiçoaram Abimeleque.
28 Na Gal i tok, “Abimelek em i wanem kain man tru na yumi ol Sekem i mas aninit long em? Abimelek em i pikinini bilong Jerubal tasol, na Sebul em i ofisa bilong en. Tasol yumi mas i stap aninit long ol lain bilong Hamor, papa bilong Sekem. Bilong wanem yumi stap aninit long Abimelek?
28 Então Gaal, filho de Ebede, disse: "Quem é Abimeleque para que o sirvamos? E quem é Siquém? Não é ele o filho de Jerubaal, e não é Zebul o seu representante? Sirvam aos homens de Hamor, o pai de Siquém! Por que servir a Abimeleque?
29 Sapos dispela olgeta man i stap aninit long mi, orait bai mi rausim Abimelek. Bai mi tokim em olsem, ‘Yu go kisim olgeta soldia bilong yu na yu kam pait long mi.’”
29 Ah! Se eu tivesse esse povo sob o meu comando! Eu me livraria dele. E diria a Abimeleque: ‘Mobilize o seu exército e venha! ’"
30 Na Sebul, hetman bilong dispela taun, i harim tok bilong Gal, pikinini bilong Ebet, na em i kros nogut tru.
30 Quando Zebul, o governante da cidade, ouviu o que dizia Gaal, filho de Ebede, ficou indignado.
31 Olsem na em i salim ol man na ol i hait i go tokim Abimelek olsem, “Harim. Gal, pikinini bilong Ebet, wantaim ol brata bilong en, ol i kam long Sekem na kirapim bel bilong ol man long pait long yu.
31 Secretamente enviou mensageiros a Abimeleque dizendo: "Gaal, filho de Ebede, e seus parentes vieram a Siquém e estão agitando a cidade contra você.
32 Olsem na long nait tasol yu wantaim ol man bilong yu, yupela go hait long ples kunai klostu long Sekem.
32 Venha de noite, você e seus homens, e fiquem à espera no campo.
33 Na long moningtaim tru yupela kirap na hariap i go long dispela taun, na kirapim pait. Na taim Gal wantaim ol man bilong en i kam pait, orait yupela mekim save long ol.”
33 De manhã, ao nascer do sol, avance contra a cidade. Quando Gaal e sua tropa atacarem, faça com eles o que achar melhor".
34 Olsem na long nait Abimelek wantaim olgeta man bilong en ol i kirap i go. Na ol i bruk long 4-pela lain na ol i hait ausait long banis bilong taun.
34 E assim Abimeleque e todas as suas tropas partiram de noite e prepararam emboscadas perto de Siquém, em quatro companhias.
35 Na long moningtaim tru Gal i go sanap long dua bilong taun, na Abimelek wantaim ol man bilong en i lusim ples ol i hait long en.
35 Ora, Gaal, filho de Ebede, tinha saído e estava à porta da cidade quando Abimeleque e seus homens saíram da sua emboscada.
36 Orait Gal i lukim ol, na em i tokim Sebul olsem, “Lukim. Ol man i kam daun long kil bilong ol maunten.” Na Sebul i tok, “Em i no ol man. Yu lukim tewel bilong maunten tasol na yu ting em ol man.”
36 Quando Gaal os viu, disse a Zebul: "Veja, vem gente descendo do alto das colinas! " Zebul, porém, respondeu: "Você está confundindo as sombras dos montes com homens".
37 Na Gal i tok gen, “Nogat. Lukim ol man i bihainim kil bilong maunten na i kam daun. Na narapela lain i bihainim rot i kam long diwai ok bilong ol glasman.”
37 Mas Gaal tornou a falar: "Veja, vem gente descendo da parte central do território, e uma companhia está vindo pelo caminho do carvalho dos Adivinhadores".
38 Nau Sebul i tokim Gal olsem, “Nau we stap strong bilong yu? Yu yet yu bin hambak na tok bilas olsem, ‘Abimelek em i wanem kain man tru na bai yumi aninit long em?’ Ol dispela man i kam nau, em ol dispela lain tasol yu bin tok bilas long ol. Orait nau yu go na pait long ol.”
38 Disse-lhe Zebul: "Onde está toda aquela sua conversa? Você dizia: ‘Quem é Abimeleque, para que o sirvamos? ’ Não são estes os homens que você ridicularizou? Saia e lute contra eles! "
39 Orait na Gal i kisim ol man bilong Sekem na em yet i go pas na ol i pait long ol lain bilong Abimelek.
39 Então Gaal conduziu para fora os cidadãos de Siquém e lutou contra Abimeleque.
40 Tasol Abimelek i ranim em na em i ranawe. Na ol lain bilong Abimelek i kilim i dai planti man bilong Gal na bodi bilong ol i slip nabaut long rot, i go inap long dua bilong taun.
40 Abimeleque o perseguiu, e ele fugiu. Muitos dos homens de Siquém caíram mortos ao longo de todo o caminho, até à porta da cidade.
41 Na Abimelek i go bek na i stap long taun Aruma. Na Sebul i rausim Gal wantaim ol brata bilong en na ol i no inap i stap moa long Sekem.
41 Abimeleque permaneceu em Arumá. E Zebul expulsou Gaal e os seus parentes de Siquém.
42 Long de bihain ol manmeri i lusim taun Sekem na i go long ol gaden bilong ol. Na sampela man i toksave long Abimelek.
42 No dia seguinte o povo de Siquém saiu aos campos, e Abimeleque ficou sabendo disso.
43 Orait Abimelek i kisim ol man bilong em na tilim ol long tripela lain. Na ol i hait long ples kunai na wet i stap. Na taim Abimelek i lukim ol manmeri i lusim taun na i kam, ol lain bilong en i kirap lusim ples hait na kilim ol.
43 Então dividiu os seus homens em três companhias e armou emboscadas no campo. Quando viu o povo saindo da cidade, levantou-se contra ele e atacou-o.
44 Abimelek wantaim ol lain man bilong en ol i ran i go na sanap klostu long dua bilong taun. Na tupela arapela lain ol i pait long ol manmeri long gaden na kilim olgeta i dai.
44 Abimeleque e as tropas que estavam com ele avançaram até à porta da cidade. Então duas companhias avançaram sobre os que estavam nos campos e os mataram.
45 Na Abimelek i go pait long ol man i stap insait long taun inap long apinun. Em i kisim taun na kilim olgeta manmeri i dai. Na em i tok na ol lain bilong en i brukim taun olgeta na tromoi sol long graun bilong taun.
45 E Abimeleque atacou a cidade o dia todo, até conquistá-la e matar o seu povo. Depois destruiu a cidade e espalhou sal sobre ela.
46 Sampela manmeri i stap long bikpela strongpela haus bilong ol soldia bilong Sekem. Ol i harim tok long ol samting i kamap, na ol i go insait long strongpela haus bilong god Balberit na ol i hait i stap.
46 Ao saberem disso, os cidadãos que estavam na torre de Siquém entraram na fortaleza do templo de El-Berite.
47 Abimelek i harim olsem olgeta manmeri i bung i stap long dispela haus.
47 Quando Abimeleque soube que se haviam reunido lá,
48 Olsem na em wantaim ol man bilong en i go antap long maunten Salmon. Na em i kisim wanpela tamiok na katim ol han bilong diwai i drai pinis na em i putim antap long sol bilong en. Na em i tokim ol man bilong en olsem, “Yupela lukim dispela samting mi mekim. Orait yupela hariap na mekim olsem tu.”
48 ele e todos os seus homens subiram o monte Zalmom. Ele apanhou um machado e cortou um galho de árvore e o pôs nos ombros. Então deu esta ordem aos homens que estavam com ele: "Rápido! Façam o que eu fizer! "
49 Olsem na olgeta man i katim ol han bilong diwai. Na ol i bihainim Abimelek i go na bungim dispela paiawut long arere bilong haus. Na ol i wokim paia, na dispela paia i kukim olgeta lain i stap insait. Klostu 1,000 manmeri bilong dispela strongpela haus bilong Sekem ol i dai.
49 Todos os homens cortaram galhos e seguiram Abimeleque. Empilharam os galhos junto à fortaleza e a incendiaram. Assim morreu também o povo que estava na torre de Siquém, cerca de mil homens e mulheres.
50 Bihain Abimelek wantaim ol man bilong en i go banisim taun Tebes na pait long ol man na ol i kisim dispela taun.
50 A seguir Abimeleque foi a Tebes, sitiou-a e conquistou-a.
51 Tasol i gat wanpela strongpela taua i stap namel long taun. Olsem na olgeta manmeri i ranawe i go long en. Na ol i go insait na pasim dua na i go antap long rup.
51 Mas dentro da cidade havia uma torre bastante forte, para a qual fugiram todos os homens e mulheres, todo o povo da cidade. Trancaram-se por dentro e subiram para o telhado da torre.
52 Abimelek i kam na kirapim pait bilong kisim dispela taua. Em i go klostu long dua bilong taua na i laik putim paia long dua.
52 Abimeleque foi para a torre e atacou-a. E, quando se aproximava da entrada da torre para incendiá-la,
53 Tasol wanpela meri i kisim bikpela ston bilong wilwilim wit na tromoi i kam daun na ston i brukim het bilong Abimelek.
53 uma mulher jogou-lhe uma pedra de moinho na cabeça, que lhe rachou o crânio.
54 Na kwiktaim Abimelek i singautim dispela yangpela man i save karim ol samting bilong pait bilong en, na em i tokim em olsem, “Kisim bainat bilong yu na kilim mi. Mi no laik bai ol man i tok, wanpela meri i kilim mi i dai.” Olsem na dispela yangpela man i sutim Abimelek long bainat na Abimelek i dai.
54 Imediatamente ele chamou seu escudeiro e lhe ordenou: "Tire a espada e mate-me, para que não digam que uma mulher me matou". Então o jovem o atravessou, e ele morreu.
55 Ol Israel i lukim Abimelek i dai pinis na olgeta i go bek long ples bilong ol.
55 Quando os israelitas viram que Abimeleque estava morto, voltaram para casa.
56 Olsem tasol God i bekim rong Abimelek i bin mekim long papa bilong en, taim em i kilim i dai ol 70 brata bilong en.
56 Assim Deus retribuiu a maldade que Abimeleque praticara contra o seu pai, matando os seus setenta irmãos.
57 Na tu God i bekim pasin nogut bilong ol Sekem. Bipo Jotam, pikinini bilong Jerubal, i bin tok bai ol Sekem i kisim bagarap, na nau dispela i kamap olsem em i bin tok.
57 Deus fez também os homens de Siquém pagarem por toda a sua maldade. A maldição de Jotão, filho de Jerubaal, caiu sobre eles.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Juízes 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.