Juízes 9
Buk Baibel long Tok Pisin (TPI) vs NAA
1 Abimelek, pikinini bilong Jerubal, em Gideon yet, em i go long Sekem, dispela taun olgeta wanblut bilong mama bilong en i save stap long en. Na Abimelek i tokim ol wanblut bilong en
1 Abimeleque, filho de Jerubaal, foi a Siquém, aos parentes de sua mãe, e falou com eles e com toda a geração da casa de seu avô materno, dizendo:
2 long i go long ol manmeri bilong Sekem na askim ol olsem, “Yupela i ting wanem pasin i gutpela? Yupela i laikim olgeta 70 pikinini man bilong Jerubal i stap hetman bilong yumi, o ating yupela i laikim wanpela man tasol i stap hetman? Na tingting tu long Abimelek, em wanblut tru bilong yumi.”
2 — Peço-lhes que perguntem a todos os cidadãos de Siquém: “O que é melhor para vocês: que setenta homens, todos os filhos de Jerubaal, dominem sobre vocês ou que vocês sejam dominados por apenas um?” Lembrem-se também de que eu sou osso e carne de vocês.
3 Ol wanblut bilong Abimelek i karim dispela tok bilong en na ol i go toktok wantaim ol manmeri bilong Sekem. Ol manmeri bilong Sekem i harim na tingting bilong ol i kirap long bihainim Abimelek, long wanem, em i wanblut tru bilong ol.
3 Então os parentes de sua mãe falaram a todos os cidadãos de Siquém todas aquelas palavras, e o coração deles se inclinou a seguir Abimeleque, porque disseram: “É nosso irmão.”
4 Orait ol Sekem i kisim 70 mani silva long haus lotu bilong god Balberit na ol i givim long Abimelek, na long dispela mani em i baim ol man nogut long bihainim em.
4 E deram-lhe setenta peças de prata, da casa de Baal-Berite, com as quais Abimeleque contratou uns homens levianos e atrevidos, que o seguiram.
5 Na em i go bek long haus bilong papa bilong en long Ofra, na em i kilim i dai ol 70 brata bilong em, em ol pikinini bilong Jerubal, antap long wanpela ston. Tasol Jotam, las pikinini bilong Jerubal, i ranawe na i hait, olsem na Abimelek i no kilim em i dai.
5 Foi à casa de seu pai, em Ofra, e matou os seus irmãos, os filhos de Jerubaal, setenta homens, sobre uma pedra. Porém Jotão, o filho mais moço de Jerubaal, escapou, porque havia se escondido.
6 Orait olgeta manmeri bilong Betmilo na bilong ol arapela hap bilong taun Sekem ol i bung na ol i go long diwai ok i stap long ples tambu long Sekem na ol i mekim Abimelek i kamap king bilong ol.
6 Então se reuniram todos os cidadãos de Siquém e toda Bete-Milo, foram e proclamaram Abimeleque rei, junto ao carvalho memorial que está perto de Siquém.
7 Taim Jotam i harim tok long dispela samting ol i mekim, em i go antap long maunten Gerisim na i singaut long ol olsem, “Yupela ol man bilong Sekem, harim tok bilong mi. Sapos yupela i harim tok bilong mi, ating bai God i harim tok bilong yupela.
7 Quando soube disto, Jotão foi e se pôs no alto do monte Gerizim. E, em alta voz, gritou, dizendo: — Cidadãos de Siquém, escutem o que vou dizer, e Deus escutará vocês!
8 Long wanpela de ol diwai i laik makim wanpela diwai namel long ol long kamap king bilong ol. Na ol i tokim diwai oliv olsem, ‘Yu mas kamap king bilong mipela.’
8 Certa vez as árvores foram ungir para si um rei. Disseram à oliveira: “Reine sobre nós.”
9 Tasol diwai oliv i tok, ‘Olsem wanem? Wel bilong mi ol man i save kisim bilong givim biknem long ol god na long ol man. Ating bai mi lusim na mi kamap king bilong yupela, a?’
9 Porém a oliveira lhes respondeu: “Deixaria eu o meu óleo, apreciado por Deus e pelos homens, para dominar sobre as árvores?”
10 Orait ol diwai i tokim diwai fik, ‘Mipela i laik bai yu kamap king bilong mipela.’
10 Então as árvores disseram à figueira: “Venha você e reine sobre nós.”
11 Tasol diwai fik i tok, ‘Olsem wanem? Bai mi lusim gutpela switpela kaikai bilong mi na mi kamap king bilong yupela, a?’
11 Porém a figueira lhes respondeu: “Deixaria eu a minha doçura, o meu bom fruto, para dominar sobre as árvores?”
12 Olsem na ol diwai i tokim diwai wain olsem, ‘Mipela i laik bai yu kamap king bilong mipela.’
12 Então as árvores disseram à videira: “Venha você e reine sobre nós.”
13 Tasol diwai wain i tok, ‘Olsem wanem? Wara bilong mi i save mekim ol god na ol man i amamas. Ating bai mi lusim na mi kamap king bilong yupela, a?’
13 Porém a videira lhes respondeu: “Deixaria eu o meu vinho, que agrada a Deus e aos homens, para dominar sobre as árvores?”
14 Orait ol diwai i tokim liklik diwai i gat nil, ‘Mipela i laik bai yu kamap king bilong mipela.’
14 Então todas as árvores disseram ao espinheiro: “Venha você e reine sobre nós.”
15 Na liklik diwai i gat nil i tok, ‘Sapos yupela i laikim tru bai mi kamap king bilong yupela, orait yupela olgeta i mas kam malolo long ples kol aninit long han bilong mi. Sapos nogat, orait bai paia i kamap long ol han bilong mi na kukim ol longpela diwai sida bilong Lebanon.’”
15 E o espinheiro respondeu às árvores: “Se é verdade que querem me ungir rei sobre vocês, venham e se refugiem debaixo de minha sombra. Mas, se não, que do espinheiro saia fogo que consuma os cedros do Líbano.”
16 Na Jotam i tok moa olsem, “Taim yupela i makim Abimelek i kamap king bilong yupela, ating yupela i mekim gutpela na stretpela pasin, a? Jerubal wantaim ol famili bilong en i bin mekim gutpela wok bilong helpim yupela. Tasol yupela i bin mekim gut long em o nogat? Ating nogat.
16 Jotão continuou: — E agora, se vocês agiram de boa fé e com sinceridade, proclamando Abimeleque como rei; se vocês fizeram o que é correto em relação a Jerubaal e à sua casa, e se o trataram segundo ele merecia pelo que fez
17 Orait harim. Papa bilong mi i bin pait bilong helpim yupela. Em yet i kamap hetman na i bin pait bilong helpim yupela na kisim bek yupela long han bilong ol Midian.
17 — porque o meu pai lutou por vocês, arriscou a vida e os livrou das mãos dos midianitas;
18 Tasol nau, yupela i mekim pasin nogut long em na yupela i bagarapim famili bilong en. Yupela i kilim i dai ol 70 pikinini man bilong en antap long wanpela ston. Na dispela man Abimelek, yupela i mekim i kamap king bilong yupela, em i no pikinini bilong meri tru bilong Jerubal. Nogat. Wanpela wokmeri nating bilong Jerubal i bin karim em. Tasol yupela i ting long em i wanblut bilong yupela na yupela i laik mekim em i kamap king.
18 mas hoje vocês se levantaram contra a casa de meu pai e mataram os filhos dele, setenta homens, sobre uma pedra; e a Abimeleque, filho da escrava dele, vocês puseram como rei sobre os cidadãos de Siquém, porque é irmão de vocês —,
19 Orait sapos dispela pasin yupela i bin mekim long Jerubal na long famili bilong en, em i gutpela na stretpela pasin, orait yupela i ken amamas wantaim Abimelek. Na em tu i ken amamas wantaim yupela.
19 se vocês agiram de boa fé e com sinceridade para com Jerubaal e a sua casa, então alegrem-se com Abimeleque, e que ele também se alegre com vocês.
20 Tasol sapos dispela pasin i nogut, orait bai paia i ken kamap long Abimelek na kukim ol man bilong Betmilo na bilong ol arapela hap bilong Sekem. Olsem tasol paia i ken kamap long Betmilo na long ol arapela hap bilong Sekem na kukim Abimelek.”
20 Mas, se este não for o caso, que saia fogo de Abimeleque e consuma os cidadãos de Siquém e Bete-Milo! E que saia fogo dos cidadãos de Siquém e de Bete-Milo, que consuma Abimeleque.
21 Jotam i tok pinis na em i ranawe. Em i pret long brata bilong en, Abimelek, olsem na em i go i stap long ples Ber.
21 Depois disso Jotão fugiu e foi para Beer, onde ficou morando, porque estava com medo de seu irmão Abimeleque.
22 Abimelek i stap king bilong Israel inap tripela yia.
22 Abimeleque havia dominado sobre Israel durante três anos,
23 Na bihain God i mekim kros i kamap namel long Abimelek na ol man bilong Sekem. Na ol Sekem i wok long bikhet long em.
23 quando Deus suscitou um espírito de aversão entre Abimeleque e os cidadãos de Siquém, que foram desleais com Abimeleque.
24 Dispela samting i kamap bilong bekim pe nogut long Abimelek wantaim ol man bilong Sekem, long wanem, ol i bin strongim em long kilim i dai ol brata bilong em, em ol 70 pikinini man bilong Jerubal.
24 Isto aconteceu para que fosse vingada a violência praticada contra os setenta filhos de Jerubaal, e para que fossem castigados tanto Abimeleque, que era irmão deles e os havia matado, como os cidadãos de Siquém, que contribuíram para que ele matasse os seus próprios irmãos.
25 Olsem na ol man bilong Sekem i salim sampela man i go hait antap long het bilong ol maunten, na ol i wet long kilim Abimelek. Tasol ol dispela man i wok long paitim ol man i kam long dispela rot, na pulim ol samting bilong ol. Olsem na Abimelek i save long samting ol i laik mekim long em.
25 Os cidadãos de Siquém puseram sobre os altos dos montes homens de emboscada contra Abimeleque, e eles assaltavam todos os que passavam pelo caminho perto deles. E Abimeleque foi informado disso.
26 Orait Gal, pikinini bilong Ebet, wantaim ol brata bilong en, ol i kam long Sekem. Na ol Sekem i bihainim em.
26 Gaal, filho de Ebede, veio com os seus irmãos, e se estabeleceram em Siquém. E os cidadãos de Siquém confiaram nele,
27 Orait ol i go long gaden wain bilong ol na kisim olgeta pikinini wain i mau pinis. Na ol i memeim pikinini wain na kisim wara bilong en na ol i mekim bikpela pati. Na ol i go insait long haus lotu bilong god bilong ol na ol i wok long kaikai na dring na tok bilas long Abimelek.
27 foram ao campo, cortaram os cachos das vinhas, pisaram as uvas, fizeram festas, foram à casa de seu deus, comeram, beberam e amaldiçoaram Abimeleque.
28 Na Gal i tok, “Abimelek em i wanem kain man tru na yumi ol Sekem i mas aninit long em? Abimelek em i pikinini bilong Jerubal tasol, na Sebul em i ofisa bilong en. Tasol yumi mas i stap aninit long ol lain bilong Hamor, papa bilong Sekem. Bilong wanem yumi stap aninit long Abimelek?
28 E Gaal, filho de Ebede, disse: — Quem é Abimeleque, e quem somos nós de Siquém, para que o sirvamos? Não é ele filho de Jerubaal? E não é Zebul o seu oficial? Seria melhor servir os homens de Hamor, pai de Siquém. Mas nós, por que serviremos a ele?
29 Sapos dispela olgeta man i stap aninit long mi, orait bai mi rausim Abimelek. Bai mi tokim em olsem, ‘Yu go kisim olgeta soldia bilong yu na yu kam pait long mi.’”
29 Quem dera estivesse este povo na minha mão! Eu expulsaria Abimeleque. Eu diria a Abimeleque: “Multiplique o seu exército e venha lutar.”
30 Na Sebul, hetman bilong dispela taun, i harim tok bilong Gal, pikinini bilong Ebet, na em i kros nogut tru.
30 Quando Zebul, governador da cidade, ouviu as palavras de Gaal, filho de Ebede, ficou furioso.
31 Olsem na em i salim ol man na ol i hait i go tokim Abimelek olsem, “Harim. Gal, pikinini bilong Ebet, wantaim ol brata bilong en, ol i kam long Sekem na kirapim bel bilong ol man long pait long yu.
31 E enviou, secretamente, mensageiros a Abimeleque, dizendo: — Eis que Gaal, filho de Ebede, e seus irmãos vieram a Siquém e estão alvoroçando a cidade contra você.
32 Olsem na long nait tasol yu wantaim ol man bilong yu, yupela go hait long ples kunai klostu long Sekem.
32 Levante-se de noite, você e o povo que estiver com você, e ponham-se de emboscada no campo.
33 Na long moningtaim tru yupela kirap na hariap i go long dispela taun, na kirapim pait. Na taim Gal wantaim ol man bilong en i kam pait, orait yupela mekim save long ol.”
33 Levante-se pela manhã, ao sair o sol, e ataque a cidade. Quando Gaal com a sua gente sair para atacar, faça com ele o que estiver ao seu alcance.
34 Olsem na long nait Abimelek wantaim olgeta man bilong en ol i kirap i go. Na ol i bruk long 4-pela lain na ol i hait ausait long banis bilong taun.
34 Assim, Abimeleque se levantou, de noite, e todo o povo que estava com ele, e se puseram de emboscada contra Siquém, em quatro grupos.
35 Na long moningtaim tru Gal i go sanap long dua bilong taun, na Abimelek wantaim ol man bilong en i lusim ples ol i hait long en.
35 Gaal, filho de Ebede, saiu e pôs-se à entrada do portão da cidade. Com isto Abimeleque e todo o povo que estava com ele se levantaram das emboscadas.
36 Orait Gal i lukim ol, na em i tokim Sebul olsem, “Lukim. Ol man i kam daun long kil bilong ol maunten.” Na Sebul i tok, “Em i no ol man. Yu lukim tewel bilong maunten tasol na yu ting em ol man.”
36 Gaal viu aquele povo e disse a Zebul: — Veja! Vem gente descendo do alto dos montes. Mas Zebul respondeu: — Você está vendo as sombras dos montes. Elas se parecem com homens.
37 Na Gal i tok gen, “Nogat. Lukim ol man i bihainim kil bilong maunten na i kam daun. Na narapela lain i bihainim rot i kam long diwai ok bilong ol glasman.”
37 Porém Gaal tornou ainda a falar e disse: — Veja! Vem gente descendo bem na nossa frente, e uma tropa vem vindo do caminho do carvalho dos Adivinhos.
38 Nau Sebul i tokim Gal olsem, “Nau we stap strong bilong yu? Yu yet yu bin hambak na tok bilas olsem, ‘Abimelek em i wanem kain man tru na bai yumi aninit long em?’ Ol dispela man i kam nau, em ol dispela lain tasol yu bin tok bilas long ol. Orait nau yu go na pait long ol.”
38 Então Zebul disse a Gaal: — Onde ficaram, agora, as suas ameaças? Não foi você quem dizia: “Quem é Abimeleque, para que o sirvamos?” Não é este o povo que você desprezou? Pois saia agora e vá lutar contra ele.
39 Orait na Gal i kisim ol man bilong Sekem na em yet i go pas na ol i pait long ol lain bilong Abimelek.
39 Gaal saiu à frente dos cidadãos de Siquém e lutou contra Abimeleque.
40 Tasol Abimelek i ranim em na em i ranawe. Na ol lain bilong Abimelek i kilim i dai planti man bilong Gal na bodi bilong ol i slip nabaut long rot, i go inap long dua bilong taun.
40 Abimeleque perseguiu Gaal, que fugiu dele. E muitos feridos caíram até a entrada do portão da cidade.
41 Na Abimelek i go bek na i stap long taun Aruma. Na Sebul i rausim Gal wantaim ol brata bilong en na ol i no inap i stap moa long Sekem.
41 Abimeleque ficou em Arumá. E Zebul expulsou Gaal e seus irmãos, para que não ficassem morando em Siquém.
42 Long de bihain ol manmeri i lusim taun Sekem na i go long ol gaden bilong ol. Na sampela man i toksave long Abimelek.
42 No dia seguinte, o povo de Siquém saiu ao campo, e Abimeleque foi avisado disto.
43 Orait Abimelek i kisim ol man bilong em na tilim ol long tripela lain. Na ol i hait long ples kunai na wet i stap. Na taim Abimelek i lukim ol manmeri i lusim taun na i kam, ol lain bilong en i kirap lusim ples hait na kilim ol.
43 Então ele reuniu os seus homens, e os dividiu em três grupos, e os pôs de emboscada no campo. Quando Abimeleque viu que o povo saía da cidade, levantou-se contra eles e os atacou.
44 Abimelek wantaim ol lain man bilong en ol i ran i go na sanap klostu long dua bilong taun. Na tupela arapela lain ol i pait long ol manmeri long gaden na kilim olgeta i dai.
44 Abimeleque e o grupo que estava com ele correram e tomaram posição junto à entrada da cidade, enquanto os dois outros grupos atacaram todos os que estavam no campo e os destroçaram.
45 Na Abimelek i go pait long ol man i stap insait long taun inap long apinun. Em i kisim taun na kilim olgeta manmeri i dai. Na em i tok na ol lain bilong en i brukim taun olgeta na tromoi sol long graun bilong taun.
45 Abimeleque lutou contra a cidade durante todo aquele dia. Tomou a cidade e matou o povo que nela havia. Arrasou a cidade e espalhou sal sobre ela.
46 Sampela manmeri i stap long bikpela strongpela haus bilong ol soldia bilong Sekem. Ol i harim tok long ol samting i kamap, na ol i go insait long strongpela haus bilong god Balberit na ol i hait i stap.
46 Todos os cidadãos da Torre de Siquém souberam disso e entraram na fortaleza, no templo de El-Berite.
47 Abimelek i harim olsem olgeta manmeri i bung i stap long dispela haus.
47 Mas Abimeleque soube que todos os cidadãos da Torre de Siquém se haviam reunido.
48 Olsem na em wantaim ol man bilong en i go antap long maunten Salmon. Na em i kisim wanpela tamiok na katim ol han bilong diwai i drai pinis na em i putim antap long sol bilong en. Na em i tokim ol man bilong en olsem, “Yupela lukim dispela samting mi mekim. Orait yupela hariap na mekim olsem tu.”
48 Então ele subiu o monte Salmom, ele e todo o seu povo. Abimeleque pegou um machado e cortou o galho de uma árvore. Ele o levantou, pôs no ombro e disse ao povo que estava com ele: — O que vocês me viram fazer, façam também vocês, depressa.
49 Olsem na olgeta man i katim ol han bilong diwai. Na ol i bihainim Abimelek i go na bungim dispela paiawut long arere bilong haus. Na ol i wokim paia, na dispela paia i kukim olgeta lain i stap insait. Klostu 1,000 manmeri bilong dispela strongpela haus bilong Sekem ol i dai.
49 Assim, cada um deles cortou um galho e seguiu Abimeleque. Puseram os galhos ao redor da fortaleza, e os incendiaram. Assim, morreram todos os que estavam na Torre de Siquém, mais ou menos mil pessoas, homens e mulheres.
50 Bihain Abimelek wantaim ol man bilong en i go banisim taun Tebes na pait long ol man na ol i kisim dispela taun.
50 Então Abimeleque foi a Tebes, sitiou a cidade e a tomou.
51 Tasol i gat wanpela strongpela taua i stap namel long taun. Olsem na olgeta manmeri i ranawe i go long en. Na ol i go insait na pasim dua na i go antap long rup.
51 Havia, porém, no meio da cidade, uma torre forte, e todos os homens e mulheres, todos os moradores da cidade, fugiram para lá. Fecharam as portas da torre e subiram ao terraço.
52 Abimelek i kam na kirapim pait bilong kisim dispela taua. Em i go klostu long dua bilong taua na i laik putim paia long dua.
52 Abimeleque veio até a torre, lutou contra ela e se aproximou da porta para a incendiar.
53 Tasol wanpela meri i kisim bikpela ston bilong wilwilim wit na tromoi i kam daun na ston i brukim het bilong Abimelek.
53 Mas uma mulher jogou uma pedra superior de moinho sobre a cabeça de Abimeleque e lhe quebrou o crânio.
54 Na kwiktaim Abimelek i singautim dispela yangpela man i save karim ol samting bilong pait bilong en, na em i tokim em olsem, “Kisim bainat bilong yu na kilim mi. Mi no laik bai ol man i tok, wanpela meri i kilim mi i dai.” Olsem na dispela yangpela man i sutim Abimelek long bainat na Abimelek i dai.
54 Então Abimeleque chamou depressa o moço, seu escudeiro, e lhe disse: — Tire a sua espada e me mate, para que não se diga que uma mulher me matou. O moço o atravessou com a espada, e ele morreu.
55 Ol Israel i lukim Abimelek i dai pinis na olgeta i go bek long ples bilong ol.
55 Quando os homens de Israel viram que Abimeleque já estava morto, foram embora, cada um para a sua casa.
56 Olsem tasol God i bekim rong Abimelek i bin mekim long papa bilong en, taim em i kilim i dai ol 70 brata bilong en.
56 Assim, Deus fez cair sobre Abimeleque o mal que ele havia feito a seu pai, ao matar os seus setenta irmãos.
57 Na tu God i bekim pasin nogut bilong ol Sekem. Bipo Jotam, pikinini bilong Jerubal, i bin tok bai ol Sekem i kisim bagarap, na nau dispela i kamap olsem em i bin tok.
57 De igual modo, Deus fez cair sobre a cabeça dos homens de Siquém todo o mal que haviam praticado. Assim, veio sobre eles a maldição de Jotão, filho de Jerubaal.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Juízes 9, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.