1 Samuel 14
Buk Baibel long Tok Pisin (TPI) vs VC
1 Wanpela de bihain, Jonatan i tokim yangpela soldia i save karim ol spia samting bilong en olsem, “Mitupela go long hap, long kem bilong ol Filistia.” Tasol Jonatan i no tokim Sol long em bai i go.
1 Um dia, Jônatas, filho de Saul, disse ao seu escudeiro: Vem, passemos até ao acampamento dos filisteus que está do outro lado. Mas nada disse ao seu pai.
2 Long dispela taim Sol i bin sanapim haus sel bilong en long as bilong wanpela diwai pomigranet long taun Mikron klostu long Gibea na samting olsem 600 soldia i stap long Mikron wantaim em.
2 Saul estava acampado na extremidade de Gabaa, debaixo da romãzeira de Magron, com uma tropa de seiscentos homens aproximadamente.
3 Pris Ahiya i pasim laplap bilong pris na i stap wantaim ol. Ahiya em i pikinini man bilong Ahitup. Na Ahitup em i brata bilong Ikabot na tupela i pikinini bilong Finias. Na Finias em i pikinini man bilong Eli, dispela pris bilong Bikpela bipo em i bin i stap long Silo.
3 Aquias, filho de Aquitob, irmão de lcabod, filho de Finéias, filho de Heli, o sacerdote do Senhor em Silo, levava o efod. O povo ignorava a saída de Jônatas.
4 Jonatan wantaim poroman bilong en i bihainim rot bilong i go long kem bilong ol Filistia, na tupela i kamap long dispela hap rot i go namel long tupela kil bilong maunten. Long dispela hap i gat traipela ples ston i sanap i stap, wanpela long hap na wanpela long hap. Wanpela ples ston ol i kolim Boses na narapela ol i kolim Sene.
4 Ora, no desfiladeiro que Jônatas tentava atravessar para atingir a guarnição dos filisteus, havia rochedos altos, em forma de dentes, de um e outro lado, um dos quais se chamava Boses e o outro Sene.
5 Wanpela ples ston i stap long hap not bilong rot long hapsait bilong taun Mikmas na narapela i stap long hap saut long hapsait bilong taun Geba.
5 Um desses se elevava ao norte, defronte de Macmas, e o outro ao sul, do lado de Gabaa.
6 Orait Jonatan i kamap long dispela ples ston na i tokim poroman bilong en olsem, “Goan, yumi go long hapsait na yumi go kamap long kem bilong ol dispela haiden Filistia. Ating Bikpela bai i helpim yumi na bai yumi winim ol. Bikpela i no save wari long kisim planti man bilong pait na winim ol birua. Nogat. Liklik lain tasol inap.”
6 Disse, pois, Jônatas ao seu escudeiro: Vem, ataquemos a guarnição desses incircuncisos; talvez o Senhor combaterá por nós. Nada impede que ele dê a vitória a poucos tão bem como a muitos.
7 Na poroman bilong en i tok, “I orait. Yu laik mekim wanem, yu mekim tasol. Bai mi wanbel wantaim yu. Yu go pas.”
7 Seu escudeiro respondeu-lhe: Faze como te aprouver; vai aonde quiseres, que eu te seguirei aonde deliberares.
8 Na Jonatan i tokim em olsem, “Gutpela tru. Nau bai mitupela i go long hap na larim ol Filistia i lukim yumi.
8 Pois bem, replicou Jônatas; marchemos contra esses homens e mostremos-nos a eles.
9 Na sapos ol i tokim yumi long wetim ol i kam long yumi, orait bai yumi sanap tasol long dispela hap. Bai yumi no ken i go long ol.
9 Se nos disserem: Esperai até que vamos ter convosco, ficaremos em nosso posto, e não subiremos a eles.
10 Tasol sapos ol i tok, ‘Yutupela kam,’ orait bai yumi go long ol, long wanem, bai dispela em i mak bilong yumi ken save, Bikpela i laik helpim yumi na bai yumi winim ol.”
10 Se, porém, nos disserem: Subi a nós - iremos, porque o Senhor no-los terá entregue nas mãos. Isso nos servirá de sinal.
11 Orait tupela i go na sanap long ples klia na ol Filistia i lukim tupela. Na ol Filistia i tok, “Lukim. Sampela Hibru i kam ausait long ol hul ol i bin hait long en.”
11 Então, mostraram-se ambos à guarnição dos filisteus. Estes disseram: Eis os hebreus que saem das cavernas onde se tinham escondido.
12 Olsem na ol soldia bilong Filistia i singaut long Jonatan wantaim poroman bilong en olsem, “E, yutupela kam antap. Mipela i laik soim wanpela samting long yutupela.” Jonatan i harim dispela tok na em i tokim poroman bilong en olsem, “Yu bihainim mi na yumi go. Nau yumi save, Bikpela bai i larim yumi Israel i winim ol.”
12 E os homens da guarda gritaram a Jônatas e ao escudeiro: Subi a nós; queremos dizer-vos uma coisa. Jônatas disse ao escudeiro: Segue-me, porque o Senhor os entregou nas mãos de Israel.
13 Orait Jonatan i wokabaut long hanlek na i go antap long wanpela ples nogut na poroman bilong en i bihainim em. Na tupela i kamap long ol Filistia. Na Jonatan i paitim ol na ol i pundaun long graun na poroman bilong en i kilim ol long bainat.
13 Subiu, pois, Jônatas, trepando com as mãos e com os pés, seguido do escudeiro. Os filisteus caíram diante de Jônatas, e o seu escudeiro matava-os atrás dele.
14 Jonatan wantaim poroman bilong en i kirapim dispela pait long ol Filistia na tupela i kilim samting olsem 20 man olgeta. Dispela pait i kamap insait long wanpela liklik hap graun.
14 Esse foi o primeiro massacre que fizeram Jônatas e o seu escudeiro, metade de uma jeira de terra.
15 Na ol soldia bilong Filistia i stap long kem, na ol soldia i save raun long ol ples na pait, na olgeta arapela Filistia tu i harim nius bilong dispela pait na ol i pret nogut tru. Na graun i guria. Na God i mekim tingting bilong ol Filistia i bagarap na ol i ranawe nabaut.
15 Espalhou-se o terror no acampamento dos filisteus, assim como na região e entre todo o povo. A guarnição e os saqueadores ficaram tomados de espanto, e a terra ficou em pânico: pois aquilo era como um terror de Deus.
16 Orait ol soldia Sol i bin makim bilong was long taun Gibea, ol i lukluk i go long kem bilong ol Filistia na i lukim ol i ran i go i kam olsem ol longlong man.
16 As sentinelas de Saul que estavam em Gabaa de Benjamim, viram a multidão de fugitivos que se dispersava por todos os lados.
17 Orait ol i go tokim Sol na Sol i ting sampela soldia bilong en i bin i go pait long ol Filistia. Olsem na Sol i tokim ol soldia bilong en olsem, “Kaunim ol soldia na bai yumi save husat ol man i no i stap.” Orait ol i mekim olsem na i painimaut Jonatan wantaim yangpela man i save karim ol spia samting bilong en, tupela i no i stap.
17 Saul disse ao povo: Fazei uma chamada e vede quem saiu dentre nós. Fez-se a chamada e verificou-se a falta de Jônatas e de seu escudeiro.
18 Long dispela taim Bokis Kontrak bilong God i stap long Gibea wantaim ol Israel. Olsem na Sol i tokim pris Ahiya long kisim Bokis Kontrak i kam, bai ol i ken askim Bikpela long laik bilong en.
18 Saul disse a Aquias: Faze aproximar a arca de Deus. {Porque a arca de Deus se encontrava naquele dia com os israelitas.}
19 Sol i toktok yet long dispela pris na ol Filistia i wok long singaut moa yet na ran i go nabaut insait long kem bilong ol, olsem ol man i longlong nogut tru. Na Sol i harim ol na em i tokim pris, “Maski. Lusim Bokis nau. Mipela i go pait.”
19 Enquanto Saul falava ao sacerdote, o tumulto no acampamento dos filisteus crescia cada vez mais. Saul disse ao sacerdote: Retira a tua mão.
20 Olsem na Sol wantaim ol soldia bilong en i singaut na ran i go pait long ol Filistia. Na ol i lukim ol Filistia i bin kamap longlong tru na i pait nabaut long ol wantok bilong ol yet.
20 O rei e todo o povo que estavam com ele foram até o lugar do combate: os filisteus, numa extrema confusão, voltavam a espada uns contra os outros.
21 Na sampela Hibru bilong olgeta hap, ol i bin i stap insait long ami bilong ol Filistia na ol i stap long dispela kem. Na nau ol i lusim ol Filistia na i go bung wantaim Sol na Jonatan na helpim ol wantok bilong ol, ol Israel, long pait.
21 Os hebreus que tinham estado desde há muito tempo com os filisteus, e que os tinham seguido ao acampamento, voltaram e puseram-se do lado dos israelitas que estavam com Saul e Jônatas.
22 Na ol sampela Israel i bin hait i stap long ples maunten long Efraim, ol i harim tok olsem, ol Filistia i ranawe i go. Olsem na ol i kam helpim Sol na Jonatan long ranim ol Filistia.
22 Igualmente todos os israelitas que se tinham escondido no monte de Efraim, sabendo que os filisteus tinham fugido, saíram a persegui-los para os ferir.
23 Na ol i ranim ol Filistia na pait i go abrusim taun Betaven na i go moa. Olsem na long dispela de Bikpela i helpim ol Israel na ol i win.
23 Naquele dia, o Senhor deu a vitória a Israel. O combate prosseguiu até além de Bet-Aven.
24 Long dispela de Sol i bin mekim strongpela tok long ol Israel. Em i tok olsem, “Nau tasol mi mas bekim rong bilong ol birua bilong mi na mekim save long ol. Olsem na yupela olgeta man i no ken kaikai wanpela samting inap san i go daun. Sapos man i kaikai, orait bai God i ken bagarapim em.” Olsem na i no gat wanpela man i kaikai na olgeta Israel i hangre nogut na i no gat strong moa.
24 Os israelitas estavam extenuados naquele dia, porque Saul conjurara o povo, dizendo: Maldito seja o homem que tomar alimento antes do anoitecer, antes que eu me tenha vingado de meus inimigos. Por isso ninguém tinha comido.
25 Na ol i go kamap long wanpela bus na lukim planti hani i stap nabaut long graun.
25 Todos tinham entrado numa floresta, onde havia mel na superfície do solo.
26 Ol i lukim dispela hani, tasol i no gat man i kaikai, long wanem, ol i pret long strongpela tok Sol i bin mekim.
26 o povo entrou, pois, na floresta e viu o mel que corria, mas ninguém levou a mão à boca, por respeito ao juramento.
27 Tasol Jonatan i no bin harim papa bilong en i mekim dispela tok long ol soldia. Olsem na em i kisim sampela hani long arere bilong stik em i holim na em i kaikai. Em i kaikai pinis, na kwiktaim em i kisim strong gen.
27 Mas Jônatas, ignorando o juramento que o seu pai obrigara o povo a fazer, estendeu a ponta da vara que tinha na mão, mergulhou-a num favo de mel e o levou à boca. Então seus olhos {fatigados} brilharam.
28 Na wanpela man i tokim Jonatan olsem, “Mipela olgeta i hangre na i no gat strong, long wanem, papa bilong yu i bin tambuim mipela long kaikai long dispela de. Na em i bin tok strong long mipela olsem, sapos wanpela man i kisim sampela kaikai, orait bai God i ken bagarapim em.”
28 Um homem do grupo disse-lhe: Teu pai fez jurar o povo, dizendo: Maldito o homem que hoje tomar alimento. E o povo estava esgotado.
29 Orait Jonatan i tokim dispela man olsem, “Dispela tok bilong papa bilong mi i mekim nogut long yumi olgeta. Yupela lukim mi. Mi kaikai liklik hani tasol na mi kisim strong gen.
29 Jônatas disse: Meu pai fez mal à terra. Vede como se me iluminaram os olhos, porque comi um pouco de mel.
30 Sapos yumi bin kaikai dispela kaikai yumi bin kisim long ol birua, orait yumi inap kisim strong. Yumi bin kilim planti Filistia, tasol sapos yumi bin kaikai na kisim strong, yumi inap kilim planti Filistia moa.”
30 Ah! se o povo tivesse hoje comido da presa tomada ao inimigo, não teria sido muito maior a derrota dos filisteus?
31 Long dispela de ol Israel i pait long ol Filistia, stat long taun Mikmas na i go inap long taun Aijalon. Olsem na ol Israel i hangre nogut tru na i no gat strong.
31 Eles bateram, naquele dia, os filisteus desde Macmas até Ajalon.
32 San i go daun pinis, orait ol i ran i go kisim ol sipsip na bulmakau ol i bin kisim long ol birua. Na ol i kukim na kaikai mit i gat blut i stap yet long en.
32 O povo, esgotado de fadiga, lançou-se sobre a presa e tomou as ovelhas, os bois e os bezerros, que degolou sobre a terra, comendo a carne juntamente com o sangue.
33 Orait sampela man i go tokim Sol olsem, “Harim. Ol soldia i wok long kaikai mit i gat blut long en. Ol i mekim sin long Bikpela.” Sol i harim dispela tok, orait em i singaut olsem, “Olaboi, ol i man nogut tru. Ol i givim baksait long God.” Na em i tokim ol man i bin bringim tok long en olsem, “Nau yupela go kisim wanpela bikpela ston na tantanim i kam long mi.
33 Eis que o povo está pecando contra o Senhor, vieram dizer a Saul, comendo carne com sangue. Isso é uma impiedade, exclamou o rei; revolvei-me já para aqui uma grande pedra.
34 Na bihain yupela go nabaut namel long ol soldia na tokim ol long bringim ol bulmakau na sipsip i kam. Na ol i mas kilim long dispela ston na kukim na kaikai long hia. Nogut ol i kaikai mit i gat blut na mekim sin long Bikpela.” Olsem na long dispela nait yet ol soldia i bringim ol bulmakau i kam na kilim long dispela ples.
34 Ide por todo o povo, ajuntou, e dizei-lhes que cada um me traga as suas ovelhas e os seus bois, para que sejam degolados aqui. Comê-los-eis então, sem pecar contra o Senhor, comendo carne com sangue. Cada um deles levou naquela noite o gado que tinha em mãos e o degolou ali.
35 Na Sol i makim dispela ston olsem alta bilong Bikpela. Dispela i namba wan taim Sol i wokim alta.
35 Saul edificou um altar ao Senhor. Este foi o primeiro altar que ele levantou.
36 Bihain, Sol i tokim ol man bilong en olsem, “Goan, yumi go daun na ranim ol Filistia long nait na pait long ol inap long san i kamap. Na yumi kilim olgeta man na kisim ol samting bilong ol.” Na ol i tok, “I orait, yumi ken mekim olsem.” Tasol pris i tok, “Mobeta yumi askim God pastaim.”
36 Depois Saul disse: Desçamos durante a noite contra os filisteus e despojemo-los até os primeiros albores do dia e não deixemos vivo um só homem deles. O povo disse: Faze tudo o que melhor te parecer. Então o sacerdote disse: Aproximemo-nos aqui de Deus.
37 Orait na Sol i askim God olsem, “Ating mipela i ken i go pait long ol Filistia, o nogat? Na sapos i orait, bai yu helpim mipela long winim ol?” Tasol nau long dispela taim God i no bekim tok long em.
37 Saul consultou a Deus: Perseguirei os filisteus? Entregá-los-eis nas mãos de Israel? Mas Deus não lhe respondeu dessa vez.
38 Olsem na Sol i tokim ol hetman bilong Israel, “Yupela kam. Yumi mas painimaut husat i bin mekim sin nau, na Bikpela i no bekim tok long yumi.
38 Saul disse: Fazei vir aqui todos os chefes do povo; investigar e dizei-me qual é o pecado que hoje se cometeu.
39 Bikpela i save stap oltaim na i save helpim yumi Israel, na long nem bilong en mi mekim promis olsem, man i mekim sin bai em i mas i dai, maski em i husat man. Na sapos Jonatan i mekim sin, maski em i pikinini bilong mi, em i mas i dai.” Tasol i no gat wanpela man i bekim tok bilong en. Nogat tru.
39 Pela vida do Senhor, libertador de Israel! Mesmo que fosse o meu filho Jônatas, ele morrerá! Mas ninguém na multidão lhe respondeu.
40 Orait Sol i tokim olgeta Israel olsem, “Yupela olgeta sanap long hap i go na mitupela Jonatan bai i sanap long dispela hap.” Na ol i tok, “I orait, yumi mekim olsem.”
40 Ponde-vos de um lado, disse ele a todo o Israel; eu e meu filho Jônatas estaremos do outro. A multidão respondeu-lhe: Faze o que te parecer melhor.
41 Orait Sol i askim God, Bikpela bilong Israel olsem, “Bikpela, bilong wanem yu no bekim tok bilong mi? God, Bikpela bilong mipela Israel, sapos mi o pikinini bilong mi Jonatan i bin mekim sin, orait yu ken mekim pris i kisim namba wan ston bilong makim dispela. Tasol sapos ol arapela manmeri bilong Israel i bin mekim sin, orait yu ken mekim pris i kisim namba 2 ston.” Orait God i harim na i mekim pris i kisim dispela ston i makim Jonatan wantaim Sol tasol, na ol manmeri nogat.
41 Saul disse ao Senhor: Deus de Israel, dai-nos a conhecer a verdade! Jônatas e Saul foram designados pela sorte, e o povo ficou livre.
42 Na nau Sol i tok, “Mekim wankain pasin bilong painimaut husat i bin mekim sin, mi o Jonatan.” Orait ol i mekim olsem, na ston i makim Jonatan.
42 Então Saul disse: Lançai a sorte entre mim e Jônatas, meu filho. E caiu a sorte em Jônatas.
43 Olsem na Sol i askim Jonatan, “Yu bin mekim wanem?” Na Jonatan i tok, “Mi bin kisim liklik hani tasol long arere bilong stik na mi kaikai. Tasol maski, mi ken i dai.”
43 Confessa-me o que fizeste, disse Saul ao seu filho. Jônatas contou-lhe: Provei um pouco de mel com a ponta da vara que eu. tinha na mão. Eis que vou morrer!
44 Orait Sol i tokim em, “Yes, yu mas i dai. Sapos mipela i no kilim yu, orait bai mi gat sin long ai bilong Bikpela, na bai God i ken kilim mi i dai.”
44 Saul disse: Trate-me Deus com todo o rigor, se não morreres, Jônatas!
45 Tasol ol manmeri i tokim Sol olsem, “Harim. Jonatan i bin helpim yumi Israel na em i winim dispela bikpela pait. Ating em i mas i dai, a? Nogat tru. Mipela i tok tru long nem bilong Bikpela i stap oltaim, yu no ken mekim wanpela samting nogut long em. Long wanem, nau God i bin helpim em na em i mekim dispela samting.” Olsem na ol manmeri i kisim bek Jonatan, na Sol i no kilim em i dai.
45 Mas o povo interveio: Como haveria de perecer Jônatas, ele que deu essa vitória tão grande a Israel? Isso não pode ser! Viva Deus! Nem um só cabelo de sua cabeça cairá por terra, porque foi por Deus que ele operou hoje dessa forma. Assim o povo salvou Jônatas, e ele não morreu.
46 Orait bihain long dispela, Sol i no ranim ol Filistia moa. Na ol Filistia i go bek long kantri bilong ol.
46 Saul voltou e não perseguiu os filisteus, que foram para as suas terras.
47 Bihain long Sol i kamap king bilong Israel, em wantaim ol soldia bilong en i pait long ol birua bilong Israel i stap long olgeta hap. Ol i pait long ol Moap na ol Amon na ol Idom na ol Filistia na ol king bilong kantri Soba. Na ol i winim olgeta pait na mekim save long ol birua.
47 Saul, depois de ter tomado posse do reino de Israel, combateu contra todos os inimigos da vizinhança: Moab, os amonitas, Edom, os reis de Soba, os filisteus; para onde quer que se voltava, ele vencia.
48 Na Sol i kirapim bel bilong ol soldia long pait na ol i pait strong moa na winim ol Amalek tu. Olsem na ol birua i no kam bek moa long pait long ol Israel.
48 Portou-se valorosamente, feriu Amalec e livrou Israel das mãos dos que o devastavam.
49 Ol pikinini man bilong Sol i olsem, Jonatan na Isvi na Malkisua. Na nem bilong tupela pikinini meri bilong en i olsem. Namba wan em Merap na namba 2 em Mikal.
49 Os filhos de Saul foram Jônatas, Jessui e Melquisua; a primogênita de suas duas filhas chamava-se Merob, a mais nova Micol.
50 Nem bilong meri bilong Sol em Ahinoam, pikinini bilong Ahimas. Na hetman bilong ami bilong Sol em Apner, pikinini man bilong Ner. Ner em i smolpapa bilong Sol.
50 Sua mulher chamava-se Aquinoã, filha de Aquimaas. O general de seu exército era Abner, filho de Ner, tio de Saul.
51 Papa bilong Sol em i Kis na Kis wantaim Ner, tupela i pikinini man bilong Abiel.
51 Cís, pai de Saul, e Ner, pai de Abner, eram filhos de Abiel.
52 Taim Sol i stap king, ami bilong en i save pait strong long ol Filistia. Olsem na olgeta taim em i lukim ol strongpela man i stap nating na i no save pret long pait, em i save kisim ol na mekim ol i kamap soldia bilong en.
52 Durante todo o tempo da vida de Saul a guerra foi encarniçada contra os filisteus. O rei, logo que descobria um homem forte e valente, tomava-o a seu serviço.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Samuel 14, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.