1 Samuel 14

Buk Baibel long Tok Pisin (TPI) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Wanpela de bihain, Jonatan i tokim yangpela soldia i save karim ol spia samting bilong en olsem, “Mitupela go long hap, long kem bilong ol Filistia.” Tasol Jonatan i no tokim Sol long em bai i go.
1 Um dia Jônatas disse ao rapaz que carregava as suas armas: — Vamos até o acampamento filisteu, que está no outro lado do desfiladeiro. Mas Jônatas não contou ao pai o que ia fazer.
2 Long dispela taim Sol i bin sanapim haus sel bilong en long as bilong wanpela diwai pomigranet long taun Mikron klostu long Gibea na samting olsem 600 soldia i stap long Mikron wantaim em.
2 Saul estava em Migrom, perto de Gibeá, acampado debaixo de um pé de romã. Com ele estavam mais ou menos seiscentos homens.
3 Pris Ahiya i pasim laplap bilong pris na i stap wantaim ol. Ahiya em i pikinini man bilong Ahitup. Na Ahitup em i brata bilong Ikabot na tupela i pikinini bilong Finias. Na Finias em i pikinini man bilong Eli, dispela pris bilong Bikpela bipo em i bin i stap long Silo.
3 O sacerdote que usava o manto sacerdotal era Aías, filho de Aitube e sobrinho de Icabô. (Icabô era filho de Fineias e neto de Eli, que havia sido sacerdote do Senhor Deus em Siló.) Os homens não sabiam que Jônatas havia saído do acampamento.
4 Jonatan wantaim poroman bilong en i bihainim rot bilong i go long kem bilong ol Filistia, na tupela i kamap long dispela hap rot i go namel long tupela kil bilong maunten. Long dispela hap i gat traipela ples ston i sanap i stap, wanpela long hap na wanpela long hap. Wanpela ples ston ol i kolim Boses na narapela ol i kolim Sene.
4 No desfiladeiro que Jônatas tinha de atravessar para chegar ao acampamento dos filisteus, havia duas grandes pedras, uma de cada lado da passagem. Uma era chamada de Bosês, e a outra, de Senê.
5 Wanpela ples ston i stap long hap not bilong rot long hapsait bilong taun Mikmas na narapela i stap long hap saut long hapsait bilong taun Geba.
5 Uma estava no lado norte do desfiladeiro, de frente para Micmás, e a outra, no lado sul, de frente para Geba.
6 Orait Jonatan i kamap long dispela ples ston na i tokim poroman bilong en olsem, “Goan, yumi go long hapsait na yumi go kamap long kem bilong ol dispela haiden Filistia. Ating Bikpela bai i helpim yumi na bai yumi winim ol. Bikpela i no save wari long kisim planti man bilong pait na winim ol birua. Nogat. Liklik lain tasol inap.”
6 Jônatas disse ao rapaz que o acompanhava: — Vamos até o acampamento desses filisteus pagãos. Pode ser que o
7 Na poroman bilong en i tok, “I orait. Yu laik mekim wanem, yu mekim tasol. Bai mi wanbel wantaim yu. Yu go pas.”
7 O rapaz respondeu: — Faça o que achar melhor! Eu estou com o senhor.
8 Na Jonatan i tokim em olsem, “Gutpela tru. Nau bai mitupela i go long hap na larim ol Filistia i lukim yumi.
8 — Muito bem! — respondeu Jônatas. — Vamos até lá e deixemos que aqueles homens nos vejam.
9 Na sapos ol i tokim yumi long wetim ol i kam long yumi, orait bai yumi sanap tasol long dispela hap. Bai yumi no ken i go long ol.
9 Se eles disserem para ficarmos parados até que cheguem perto de nós, nós obedeceremos.
10 Tasol sapos ol i tok, ‘Yutupela kam,’ orait bai yumi go long ol, long wanem, bai dispela em i mak bilong yumi ken save, Bikpela i laik helpim yumi na bai yumi winim ol.”
10 Mas, se disserem para irmos até o lugar onde eles estão, nós iremos, pois isso será o sinal de que o Senhor Deus nos deu a vitória.
11 Orait tupela i go na sanap long ples klia na ol Filistia i lukim tupela. Na ol Filistia i tok, “Lukim. Sampela Hibru i kam ausait long ol hul ol i bin hait long en.”
11 Aí os dois deixaram que os filisteus os vissem. E estes disseram: — Vejam! Alguns hebreus estão saindo das tocas onde estavam escondidos.
12 Olsem na ol soldia bilong Filistia i singaut long Jonatan wantaim poroman bilong en olsem, “E, yutupela kam antap. Mipela i laik soim wanpela samting long yutupela.” Jonatan i harim dispela tok na em i tokim poroman bilong en olsem, “Yu bihainim mi na yumi go. Nau yumi save, Bikpela bai i larim yumi Israel i winim ol.”
12 Então os soldados filisteus chamaram Jônatas e o rapaz: — Subam até aqui! Queremos mostrar uma coisa a vocês. Jônatas disse ao rapaz: — Siga-me, pois o
13 Orait Jonatan i wokabaut long hanlek na i go antap long wanpela ples nogut na poroman bilong en i bihainim em. Na tupela i kamap long ol Filistia. Na Jonatan i paitim ol na ol i pundaun long graun na poroman bilong en i kilim ol long bainat.
13 Ele subiu engatinhando, e o rapaz o seguiu. Jônatas ia atacando e derrubando os filisteus, e o rapaz os ia matando.
14 Jonatan wantaim poroman bilong en i kirapim dispela pait long ol Filistia na tupela i kilim samting olsem 20 man olgeta. Dispela pait i kamap insait long wanpela liklik hap graun.
14 Nesse primeiro ataque eles mataram cerca de vinte homens, em uma área de mais ou menos mil e duzentos metros quadrados.
15 Na ol soldia bilong Filistia i stap long kem, na ol soldia i save raun long ol ples na pait, na olgeta arapela Filistia tu i harim nius bilong dispela pait na ol i pret nogut tru. Na graun i guria. Na God i mekim tingting bilong ol Filistia i bagarap na ol i ranawe nabaut.
15 Todos os filisteus que estavam no acampamento ficaram apavorados. Os patrulheiros e os soldados do acampamento tremeram de medo. A terra também tremeu, e houve uma grande confusão.
16 Orait ol soldia Sol i bin makim bilong was long taun Gibea, ol i lukluk i go long kem bilong ol Filistia na i lukim ol i ran i go i kam olsem ol longlong man.
16 Os espiões de Saul que estavam em Gibeá, no território da tribo de Benjamim, viram que os filisteus estavam tontos, correndo para cá e para lá.
17 Orait ol i go tokim Sol na Sol i ting sampela soldia bilong en i bin i go pait long ol Filistia. Olsem na Sol i tokim ol soldia bilong en olsem, “Kaunim ol soldia na bai yumi save husat ol man i no i stap.” Orait ol i mekim olsem na i painimaut Jonatan wantaim yangpela man i save karim ol spia samting bilong en, tupela i no i stap.
17 Então Saul disse aos seus oficiais: — Contem os nossos soldados e vejam quem está faltando. Eles contaram e descobriram que estavam faltando Jônatas e o rapaz que carregava as suas armas.
18 Long dispela taim Bokis Kontrak bilong God i stap long Gibea wantaim ol Israel. Olsem na Sol i tokim pris Ahiya long kisim Bokis Kontrak i kam, bai ol i ken askim Bikpela long laik bilong en.
18 Aí Saul disse a Aías, o sacerdote: — Traga aqui a Ele disse isso porque naquele tempo a arca ia na frente do povo de Israel.
19 Sol i toktok yet long dispela pris na ol Filistia i wok long singaut moa yet na ran i go nabaut insait long kem bilong ol, olsem ol man i longlong nogut tru. Na Sol i harim ol na em i tokim pris, “Maski. Lusim Bokis nau. Mipela i go pait.”
19 Enquanto Saul falava com o sacerdote, a confusão no acampamento filisteu aumentava cada vez mais. Então Saul disse ao sacerdote: — Você não precisa mais consultar o
20 Olsem na Sol wantaim ol soldia bilong en i singaut na ran i go pait long ol Filistia. Na ol i lukim ol Filistia i bin kamap longlong tru na i pait nabaut long ol wantok bilong ol yet.
20 Aí ele e os seus homens entraram na batalha contra os filisteus. Estes, em completa confusão, estavam lutando uns contra os outros.
21 Na sampela Hibru bilong olgeta hap, ol i bin i stap insait long ami bilong ol Filistia na ol i stap long dispela kem. Na nau ol i lusim ol Filistia na i go bung wantaim Sol na Jonatan na helpim ol wantok bilong ol, ol Israel, long pait.
21 Os hebreus que haviam passado para o lado dos filisteus e tinham ido para o acampamento com eles mudaram de lado outra vez e se juntaram com Saul e Jônatas.
22 Na ol sampela Israel i bin hait i stap long ples maunten long Efraim, ol i harim tok olsem, ol Filistia i ranawe i go. Olsem na ol i kam helpim Sol na Jonatan long ranim ol Filistia.
22 Os israelitas que estavam escondidos nas montanhas de Efraim também souberam que os filisteus estavam fugindo. Eles se reuniram e atacaram os filisteus,
23 Na ol i ranim ol Filistia na pait i go abrusim taun Betaven na i go moa. Olsem na long dispela de Bikpela i helpim ol Israel na ol i win.
23 lutando todo o caminho até além de Bete-Avém. E o Senhor Deus deu naquele dia a vitória ao povo de Israel.
24 Long dispela de Sol i bin mekim strongpela tok long ol Israel. Em i tok olsem, “Nau tasol mi mas bekim rong bilong ol birua bilong mi na mekim save long ol. Olsem na yupela olgeta man i no ken kaikai wanpela samting inap san i go daun. Sapos man i kaikai, orait bai God i ken bagarapim em.” Olsem na i no gat wanpela man i kaikai na olgeta Israel i hangre nogut na i no gat strong moa.
24 Naquele dia os israelitas estavam fracos de fome porque Saul havia feito este juramento: “Quem comer qualquer coisa hoje, antes de eu me vingar dos meus inimigos, será amaldiçoado.” Por isso, ninguém tinha comido nada o dia inteiro.
25 Na ol i go kamap long wanpela bus na lukim planti hani i stap nabaut long graun.
25 Todos eles chegaram a um bosque e ali acharam mel por toda parte.
26 Ol i lukim dispela hani, tasol i no gat man i kaikai, long wanem, ol i pret long strongpela tok Sol i bin mekim.
26 As árvores estavam cheias de mel, mas ninguém comeu nada porque eles estavam com medo do juramento de Saul.
27 Tasol Jonatan i no bin harim papa bilong en i mekim dispela tok long ol soldia. Olsem na em i kisim sampela hani long arere bilong stik em i holim na em i kaikai. Em i kaikai pinis, na kwiktaim em i kisim strong gen.
27 Mas Jônatas não tinha ouvido o seu pai dar a ordem ao povo. Por isso, estendeu o bastão que tinha na mão, molhou a ponta num favo e comeu um pouco de mel. E logo se sentiu melhor.
28 Na wanpela man i tokim Jonatan olsem, “Mipela olgeta i hangre na i no gat strong, long wanem, papa bilong yu i bin tambuim mipela long kaikai long dispela de. Na em i bin tok strong long mipela olsem, sapos wanpela man i kisim sampela kaikai, orait bai God i ken bagarapim em.”
28 Mas um dos homens disse: — Todos estão fracos de fome porque o seu pai nos ameaçou, dizendo: “Quem comer qualquer coisa hoje será amaldiçoado!”
29 Orait Jonatan i tokim dispela man olsem, “Dispela tok bilong papa bilong mi i mekim nogut long yumi olgeta. Yupela lukim mi. Mi kaikai liklik hani tasol na mi kisim strong gen.
29 Então Jônatas respondeu: — O meu pai fez uma coisa terrível com o nosso povo. Vejam como estou me sentindo melhor depois de comer um pouco deste mel!
30 Sapos yumi bin kaikai dispela kaikai yumi bin kisim long ol birua, orait yumi inap kisim strong. Yumi bin kilim planti Filistia, tasol sapos yumi bin kaikai na kisim strong, yumi inap kilim planti Filistia moa.”
30 Teria sido bem melhor se hoje o nosso povo tivesse comido o alimento que tomou do inimigo quando o derrotou. Imaginem quantos filisteus mais eles teriam matado!
31 Long dispela de ol Israel i pait long ol Filistia, stat long taun Mikmas na i go inap long taun Aijalon. Olsem na ol Israel i hangre nogut tru na i no gat strong.
31 Naquele dia os israelitas derrotaram os filisteus, lutando desde Micmás até Aijalom. A essa altura os israelitas estavam muito fracos de fome.
32 San i go daun pinis, orait ol i ran i go kisim ol sipsip na bulmakau ol i bin kisim long ol birua. Na ol i kukim na kaikai mit i gat blut i stap yet long en.
32 Por isso, avançaram sobre o que haviam tirado dos inimigos, isto é, as ovelhas, as vacas e os bezerros, e os mataram ali mesmo e comeram a carne com o sangue.
33 Orait sampela man i go tokim Sol olsem, “Harim. Ol soldia i wok long kaikai mit i gat blut long en. Ol i mekim sin long Bikpela.” Sol i harim dispela tok, orait em i singaut olsem, “Olaboi, ol i man nogut tru. Ol i givim baksait long God.” Na em i tokim ol man i bin bringim tok long en olsem, “Nau yupela go kisim wanpela bikpela ston na tantanim i kam long mi.
33 Aí alguém foi dizer a Saul: — Olhe! O povo está pecando contra Deus, comendo carne sem primeiro deixar escorrer o sangue. Saul gritou: — Isso é traição! Rolem aqui para mim uma pedra grande.
34 Na bihain yupela go nabaut namel long ol soldia na tokim ol long bringim ol bulmakau na sipsip i kam. Na ol i mas kilim long dispela ston na kukim na kaikai long hia. Nogut ol i kaikai mit i gat blut na mekim sin long Bikpela.” Olsem na long dispela nait yet ol soldia i bringim ol bulmakau i kam na kilim long dispela ples.
34 E ordenou ainda: — Vão para o meio do povo e digam a eles que tragam aqui o seu gado e as suas ovelhas. E que os matem e os comam aqui. E que não pequem contra Deus, comendo carne com sangue. Por isso, naquela noite, todos trouxeram o seu gado e o mataram ali.
35 Na Sol i makim dispela ston olsem alta bilong Bikpela. Dispela i namba wan taim Sol i wokim alta.
35 E Saul construiu um altar para o Senhor Deus, e esse foi o primeiro que ele construiu.
36 Bihain, Sol i tokim ol man bilong en olsem, “Goan, yumi go daun na ranim ol Filistia long nait na pait long ol inap long san i kamap. Na yumi kilim olgeta man na kisim ol samting bilong ol.” Na ol i tok, “I orait, yumi ken mekim olsem.” Tasol pris i tok, “Mobeta yumi askim God pastaim.”
36 Aí Saul disse aos seus soldados: — Vamos descer de noite e atacar os filisteus. Até o amanhecer nós tomaremos tudo o que eles têm e não deixaremos nenhum filisteu vivo. Eles responderam: — Faça o que achar melhor. Mas o sacerdote disse: — Primeiro vamos consultar a Deus.
37 Orait na Sol i askim God olsem, “Ating mipela i ken i go pait long ol Filistia, o nogat? Na sapos i orait, bai yu helpim mipela long winim ol?” Tasol nau long dispela taim God i no bekim tok long em.
37 Aí Saul perguntou a Deus: — Devo atacar os filisteus? Tu darás a vitória ao povo de Israel? Mas naquele dia Deus não respondeu nada.
38 Olsem na Sol i tokim ol hetman bilong Israel, “Yupela kam. Yumi mas painimaut husat i bin mekim sin nau, na Bikpela i no bekim tok long yumi.
38 Então Saul disse aos oficiais: — Venham aqui e descubram que pecado foi cometido hoje.
39 Bikpela i save stap oltaim na i save helpim yumi Israel, na long nem bilong en mi mekim promis olsem, man i mekim sin bai em i mas i dai, maski em i husat man. Na sapos Jonatan i mekim sin, maski em i pikinini bilong mi, em i mas i dai.” Tasol i no gat wanpela man i bekim tok bilong en. Nogat tru.
39 Eu prometo pelo Senhor , o Deus vivo, o Salvador de Israel, que, mesmo que o culpado seja o meu filho Jônatas, eu o matarei. Mas ninguém respondeu nada.
40 Orait Sol i tokim olgeta Israel olsem, “Yupela olgeta sanap long hap i go na mitupela Jonatan bai i sanap long dispela hap.” Na ol i tok, “I orait, yumi mekim olsem.”
40 Então Saul ordenou: — Fiquem todos de um lado. Eu e o meu filho Jônatas ficaremos do outro. — Faça o que achar melhor! — responderam eles.
41 Orait Sol i askim God, Bikpela bilong Israel olsem, “Bikpela, bilong wanem yu no bekim tok bilong mi? God, Bikpela bilong mipela Israel, sapos mi o pikinini bilong mi Jonatan i bin mekim sin, orait yu ken mekim pris i kisim namba wan ston bilong makim dispela. Tasol sapos ol arapela manmeri bilong Israel i bin mekim sin, orait yu ken mekim pris i kisim namba 2 ston.” Orait God i harim na i mekim pris i kisim dispela ston i makim Jonatan wantaim Sol tasol, na ol manmeri nogat.
41 Então Saul disse ao Senhor , o Deus de Israel: — Ó Deus, por que não me respondeste hoje? Ó E a resposta indicou Jônatas e Saul e não os soldados.
42 Na nau Sol i tok, “Mekim wankain pasin bilong painimaut husat i bin mekim sin, mi o Jonatan.” Orait ol i mekim olsem, na ston i makim Jonatan.
42 Então Saul disse: — Façam o sorteio para saber se a culpa é minha ou do meu filho Jônatas. E Jônatas foi indicado.
43 Olsem na Sol i askim Jonatan, “Yu bin mekim wanem?” Na Jonatan i tok, “Mi bin kisim liklik hani tasol long arere bilong stik na mi kaikai. Tasol maski, mi ken i dai.”
43 Então Saul perguntou: — O que foi que você fez? — Eu comi um pouco de mel que tirei com a ponta do bastão que eu tinha na mão! — respondeu Jônatas. — E estou aqui, pronto para morrer.
44 Orait Sol i tokim em, “Yes, yu mas i dai. Sapos mipela i no kilim yu, orait bai mi gat sin long ai bilong Bikpela, na bai God i ken kilim mi i dai.”
44 — Que Deus me mate se você não for morto! — disse Saul.
45 Tasol ol manmeri i tokim Sol olsem, “Harim. Jonatan i bin helpim yumi Israel na em i winim dispela bikpela pait. Ating em i mas i dai, a? Nogat tru. Mipela i tok tru long nem bilong Bikpela i stap oltaim, yu no ken mekim wanpela samting nogut long em. Long wanem, nau God i bin helpim em na em i mekim dispela samting.” Olsem na ol manmeri i kisim bek Jonatan, na Sol i no kilim em i dai.
45 Mas os soldados responderam: — Isso, nunca! Jônatas, que deu esta grande vitória ao povo de Israel, não deve morrer. Nós prometemos pelo E assim os soldados salvaram Jônatas da morte.
46 Orait bihain long dispela, Sol i no ranim ol Filistia moa. Na ol Filistia i go bek long kantri bilong ol.
46 Saul parou de perseguir os filisteus, e eles voltaram para a sua terra.
47 Bihain long Sol i kamap king bilong Israel, em wantaim ol soldia bilong en i pait long ol birua bilong Israel i stap long olgeta hap. Ol i pait long ol Moap na ol Amon na ol Idom na ol Filistia na ol king bilong kantri Soba. Na ol i winim olgeta pait na mekim save long ol birua.
47 Depois que se tornou o rei de Israel, Saul lutou contra todos os povos vizinhos que eram seus inimigos: os povos de Moabe, de Amom e de Edom, os reis de Zoba e os filisteus. E em toda parte em que lutava era vitorioso.
48 Na Sol i kirapim bel bilong ol soldia long pait na ol i pait strong moa na winim ol Amalek tu. Olsem na ol birua i no kam bek moa long pait long ol Israel.
48 Saul lutou corajosamente e venceu os amalequitas. E defendeu o povo de Israel de todos os ataques.
49 Ol pikinini man bilong Sol i olsem, Jonatan na Isvi na Malkisua. Na nem bilong tupela pikinini meri bilong en i olsem. Namba wan em Merap na namba 2 em Mikal.
49 Saul tinha três filhos homens: Jônatas, Isvi e Malquisua. A sua filha mais velha chamava-se Merabe, e a mais nova, Mical.
50 Nem bilong meri bilong Sol em Ahinoam, pikinini bilong Ahimas. Na hetman bilong ami bilong Sol em Apner, pikinini man bilong Ner. Ner em i smolpapa bilong Sol.
50 A sua mulher chamava-se Ainoã e era filha de Aimaás. O comandante do exército de Saul era o seu primo Abner, filho de seu tio Ner.
51 Papa bilong Sol em i Kis na Kis wantaim Ner, tupela i pikinini man bilong Abiel.
51 Quis, o pai de Saul, e Ner, o pai de Abner, eram filhos de Abiel.
52 Taim Sol i stap king, ami bilong en i save pait strong long ol Filistia. Olsem na olgeta taim em i lukim ol strongpela man i stap nating na i no save pret long pait, em i save kisim ol na mekim ol i kamap soldia bilong en.
52 Durante toda a sua vida Saul lutou ferozmente contra os filisteus. E, sempre que encontrava um homem forte e valente, ele o alistava no seu exército.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar 1 Samuel 14, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.