Romanos 7

Waom Yesu Wane Sigi Maep Don (ONS) vs NTLH

Sair da comparação
NTLH Nova Tradução na Linguagem de Hoje 2000
1 Kimakopne, na rakalane okanmaile, ea ŋine mo detlukmami, onoka wane ŋine koropŋo Mose wane ra rokop don wane kine mo detmami. Ra rokop donŋo ŋei mane eŋe wisika geake rokop warekaki, ea wane bango geake.
1 Meus irmãos, vocês todos podem compreender muito bem o que vou dizer. Vocês conhecem as leis e sabem que elas só têm poder sobre uma pessoa enquanto essa pessoa está viva.
2 Ŋerep mane ŋaonerop, eŋe ra rokop don eaŋo ŋaone wisika geakeo, yemo ŋaonano makatakkaki geake. Ŋo ŋei seukeakeo, yemo ŋerep eŋe ra rokop donŋo ŋei wano makatakkake ea mo siwotkaki, mulap midaine okanmaike.
2 Por exemplo, a mulher casada está ligada pela lei ao marido enquanto ele estiver vivo; mas, se ele morrer, ela estará livre da lei que a liga ao marido.
3 Ŋo ŋerep eŋe ŋaone wisika geki, ŋei mane mayakeo, yemo ŋerep ea zokit kita kitat orakei, ŋo ŋerep ea eŋe ŋaone seukmaikeo, yemo eŋe ra rokop don eaŋo mi makatak kayake, eŋe siwot kaki, mulap midaine geake, paki eŋe ŋei mane mayakeo, yemo eŋe zokit mi kitasiake.
3 De modo que, se ela viver com outro homem enquanto o marido estiver vivo, ela será chamada de adúltera. Mas, se o marido morrer, ela estará legalmente livre e não cometerá adultério se casar com outro homem.
4 Eso kimakopne, ŋine yaleka Kristo wane solainerop ra rokop don wane seukkoi, wane ukude yemo ŋine mo eŋane biŋek okanmami, eŋe seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke, ea wane ŋene weleze maine Anutu wano wakoniake.
4 O mesmo acontece com vocês, meus irmãos. Do ponto de vista da lei, vocês também já morreram, pois são parte do corpo de Cristo. E agora pertencem a ele, que foi ressuscitado para que nós possamos viver uma vida útil no serviço de Deus.
5 Ŋene gege sogine gekone, naso yewao ra rokop donŋo ŋenano borikine makenane simile qotkoine motki, eaŋo ŋenane solaze korop rokopke urata mawareke, paki ŋene seuke mida sololokke, ea wane wele marat kawarekone.
5 Pois, quando vivíamos de acordo com a nossa natureza humana, os maus desejos despertados pela lei agiam em todo o nosso ser e nos levavam para a morte.
6 Ea wane ukude yemo ŋene ra rokop donŋo koso manerop mi makatak ŋonmaike, mo siwot ŋonmaike, onoka wane ŋene seukkone, yemo atak maneo ra rokop donŋo makatak ŋongi, mulap ŋei okangone, ea wane. Ŋene ukude yemo, ra rokop don sogino qeqine numa ea koso manerop mi mamaine, ŋene Asu wane numa musele ea mamaine.
6 Porém agora estamos livres da lei porque já morremos para aquilo que nos mantinha prisioneiros. Por isso somos livres para servir a Deus não da maneira antiga, obedecendo à lei escrita, mas da maneira nova, obedecendo ao Espírito de Deus.
7 Ea wane ŋene daleo rakene? Ra rokop don ea oŋomka borikine? Ea Midakaka! Ŋo siluŋ ra rokop don eaŋo nolatkimo borikine pamaike, eamo na detmaile. Ra rokop donŋo qom riwe riwe wane don mane mi raki rap, “Ge ŋei kimakopŋone eŋane toran aboŋenane qomŋone mi riwe magekep.” Yale mi raki rap, yemo na ea wane mane mi detpe rap.
7 O que vamos dizer então? Que a própria lei é pecado? É claro que não! Mas foi a lei que me fez saber o que é pecado. Pois eu não saberia o que é a cobiça se a lei não tivesse dito: “Não cobice.”
8 Borikine ea yemo, ra rokop donŋo nagaine mere qesiŋkaki, wet dereretne rikukkaki, qom riwe riwe kine kine loutne wetno wakon okanmaike. Ra rokop donŋo mi paki rap, yemo borikine eŋe siu siukine paki rap.
8 Porém o pecado se aproveitou dessa lei para despertar em mim todo tipo de cobiça. Porque, se não existe a lei, o pecado é uma coisa morta.
9 Na noŋom sogino ra rokop don midaine gekole, naso yewao wisika gekole, ŋo ra rokop don sarike, naso yewao yemo borikineŋo wisikae wieke.
9 Pois houve um tempo em que eu não conhecia a lei e estava vivo. Mas, quando fiquei conhecendo o mandamento, o pecado começou a viver,
10 Pakiso na seukkole, so ra rokop donŋo gege ma wakoniakane raraine, eamo na iwa yale kamaile, seu seu ma wakonge.
10 e eu morri. E o próprio mandamento que me devia trazer a vida me trouxe a morte.
11 Borikineŋo nago nagongo rabidan geki paki, ra rokop don wane ra more isinange paki, borikineŋo nekuki seukkole.
11 Porque o pecado, aproveitando a oportunidade dada pelo mandamento, me enganou e, por meio do mandamento, me matou.
12 Eso ea wane yemo iwa yale, ra rokop don eŋineka yemo sigeine, so ramatok don eŋe sigeine, koboboine, so maine.
12 Assim a lei vem de Deus; e o mandamento também vem de Deus, diz o que é certo e é bom.
13 Pakimo daleo, kine kine maine iwaŋo nekuki seukkole me? I Midakaka! Ea yemo borikineŋo yewa okange, borikine kineine wakon lukeakane, don maine eaŋo tingo wakongi, borikine eaŋo waraŋkaki seu seu naŋano sari wakonge. Ea yemo borikine qotkokoine ea wane kineine didiwo wakoniakane, yale okange. Pakiso ra rokop donŋo borikinane kine sikan ŋonmaike, yemo zok qotkokoine manerop.
13 Então será que o que é bom me levou à morte? É claro que não! Foi o pecado que fez isso. Pois o pecado, usando o que é bom, me trouxe a morte para que ficasse bem claro aquilo que o pecado realmente é. E assim, por meio do mandamento, o pecado se mostrou mais terrível ainda.
14 Ŋene iwa yale detmaine, ra rokop don yemo Asu wane piwitne, ŋo na yemo kepe wane piwitne, ea wane borikinane qelit mama yale biranangoi.
14 Sabemos que a lei é divina; mas eu sou humano e fraco e fui vendido ao pecado para ser seu escravo.
15 Na kine kine okanmaile, ea wane kine mi detmaile, na yeye mane makalane nangi, mi ma okanmaike, ŋo siluŋ ea wane tungo yemo qikka okanmaile, yewa ma okanmaile.
15 Eu não entendo o que faço, pois não faço o que gostaria de fazer. Pelo contrário, faço justamente aquilo que odeio.
16 Na yeye mane makalane, walukmaile, walukewe yewaŋo sikan ŋonmaike, yemo ra rokop donŋo maine, ea wane na detpe weleka okanmaike.
16 Se faço o que não quero, isso prova que reconheço que a lei diz o que é certo.
17 Eso yalinane na weku noŋom kine kine iwa welekatne mi okanmaile yemo borikine kotono pamaike, eaŋo rikuknangi ma okanmaile.
17 E isso mostra que, de fato, já não sou eu quem faz isso, mas o pecado que vive em mim é que faz.
18 Na detmaile, masi koboboineŋo naŋane kie meteno so koto solano mat urum ma mi gemaike. Ŋei dereret eaŋoka pamaike. Yeye kine kine maine ea okangalane wetke okanmaile, ŋo na maine ŋaŋaemaike ea okanmaile.
18 Pois eu sei que aquilo que é bom não vive em mim, isto é, na minha natureza humana. Porque, mesmo tendo dentro de mim a vontade de fazer o bem, eu não consigo fazê-lo.
19 Na tanik manik maine okangalane det okanmaile, ea mi okan okan maile. Ea wane tungo yemo masi tanik qotkoine, mi okangalane detokanmaile, yewa okan okanmaile.
19 Pois não faço o bem que quero, mas justamente o mal que não quero fazer é que eu faço.
20 Ŋo na masi tanik mane mi oka okane, ea okanmaileo, yemo kine iwa yale wakonmaike. Na noŋom masi tanik yewa mi okanmaile. Midakaka. Yemo borikine kie meteno so wet solano rokopke pa waremaike, yewaŋo okan okanmaike.
20 Mas, se faço o que não quero, já não sou eu quem faz isso, mas o pecado que vive em mim é que faz.
21 Eso yalinane na kawemo, ra rokop don iwa eŋe urata mamaike, na tanik manik maine okangalane rawe, eaka qotkoineŋo wakonnan okanmaike.
21 Assim eu sei que o que acontece comigo é isto: quando quero fazer o que é bom, só consigo fazer o que é mau.
22 Naŋane qomneŋo yemo Anutu wane ra rokop don yewa dere simile okan okanmaile.
22 Dentro de mim eu sei que gosto da lei de Deus.
23 Ŋo siluŋ na kawemo, ra rokop don kine mane eaŋo naŋane kie meteno so wet solano urata mawaremaike, ra rokop don mane yewa eaŋo Anutu wane ra rokop don simile naŋane wet dereretno pamaike, earop kawali yaku more, ŋaba nagumamik. Paki eaŋo neu luknane more, borikinane ra rokop don, eaŋo solane korop rokopke ware urata ma okanmaike, yewaŋo mulapko biranan okanmaike.
23 Mas vejo uma lei diferente agindo naquilo que faço, uma lei que luta contra aquela que a minha mente aprova. Ela me torna prisioneiro da lei do pecado que age no meu corpo.
24 O, na ŋei wet pesene midaine! Ŋei maŋo solane iwaŋo neu seu seuo bira naniakane makok naniake?
24 Como sou infeliz! Quem me livrará deste corpo que me leva para a morte?
25 Anutu bakomine kitomaile, Waomze Yesu Kristo wane ra more mo siwot nange!
25 Que Deus seja louvado, pois ele fará isso por meio do nosso Senhor Jesus Cristo! Portanto, esta é a minha situação: no meu pensamento eu sirvo à lei de Deus, mas na prática sirvo à lei do pecado.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Romanos 7, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.