Mateus 5

Waom Yesu Wane Sigi Maep Don (ONS) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Yesu eŋe ŋei ŋerep magu suaine onge, paki meŋo mane wane kutno waki paki, ea pese ket metke, eŋine dokoine eŋe sari osino lolikka metkoi.
1 Ao ver as multidões, Jesus subiu ao monte. Ele se assentou e os seus discípulos se aproximaram dele.
2 Pakiso eŋe kieke don iwa yale edange,
2 Então ele passou a ensiná-los. Jesus disse:
3 “Ŋei eŋe kotoenane detpi, wanap okanmaike, onoka wane eŋe wet pesek desikei, qeli gege togon yemo eŋane biŋek!
3 — Bem-aventurados
4 Nem kuasuruk gemami, eŋe wet pese desikei, onoka wane Anutuŋo baŋ maganut oniake!
4 — Bem-aventurados
5 Wetene ma pese gemami, eŋe wet pese desikei, onoka wane eŋe baŋ Anutuŋo onoka biŋek qe ebonge, ea makei!
5 — Bem-aventurados os mansos,
6 Anutuŋo dere ebon maike ea wane rokopko wetene suaineŋo wikile mage okanmami, eŋe wet pese desikei, onoka wane Anutuŋo baŋ qe watke ebongi, ŋatene qeake!
6 — Bem-aventurados
7 Ŋei kimakopene eŋane wetene boriki, seseone okanmami, eŋe wet pese desikei, onoka wane Anutuŋo baŋ wetine boriki seseoniake!
7 — Bem-aventurados
8 Kotoene libeka gemami, eŋe wet pese desikei, onoka wane eŋe baŋ Anutu kakei!
8 — Bem-aventurados
9 Ŋei eŋane keueno peam wane urata mamami, eŋe wet pese desikei, onoka wane Anutu eŋe baŋ eŋine gipolekoune edorayake!
9 — Bem-aventurados
10 Ŋei mane Anutuŋo dere ebon maike, ea wane rokopko ma waremaike, miti wane ŋabaine ra more wikile kuteno wamaike, eŋe wet pese desikei, qeli gege togon eamo eŋane biŋek!
10 — Bem-aventurados
11 “Ŋei eŋe det worik okan ŋungei, so ŋingu matali qetali okan ŋunikei, so ŋinane aŋao more isi don kine kine borikine korop ra sola ŋine matalikei, ŋine wet pese desikei, onoka wane ŋine naŋane ŋadeno mogatnane sarimami, ea wane.
11 — Bem-aventurados são vocês quando, por minha causa, os insultarem e os perseguirem, e, mentindo, disserem todo mal contra vocês.
12 Ŋine wet ŋine peseki, batne okanikei, onoka wane turuŋŋine lewine suaine qeliwo, ŋinane biŋek warekaki pamaike, ea wane. Propet ŋinane bango qei ge sakoi, miti wane ŋaba eŋe yale waka matali qetali ebukoi.
12 Alegrem-se e exultem, porque é grande a sua recompensa nos céus; pois assim perseguiram os profetas que viveram antes de vocês.
13 “Ŋine kepe baŋem ŋei eŋane soli okanikei. Ŋo soli eŋe simileine ea mida okaniakeo, mau koso simile wako wakon wane numa eamo mi pamaike. Soli ea mo simile midaine, ea wane yeine qakeu ariki, ŋei ŋerep eŋe kutno gesoke ari okanmami.
13 — Vocês são o sal da terra; ora, se o sal vier a ser insípido, como lhe restaurar o sabor? Para nada mais presta senão para, lançado fora, ser pisado pelos homens.
14 “Ŋine kepe baŋem ŋei eŋane kiwa, yale okane gekei. Mat mane suaine meŋo maneo makoi, eŋane qelaŋane kine kine maneŋo maine mi qekatkeake.
14 — Vocês são a luz do mundo. Não se pode esconder uma cidade situada no alto de um monte.
15 Ŋei maneŋo kiwa mane kiweke, laseŋo mi kito korauki mesiake, ea wane turuŋine yemo eŋe bosiŋino modeki okora more, ŋei ŋerep mat koto metmami, ea qelaŋane eboniake.
15 Nem se acende uma lamparina para colocá-la debaixo de um cesto, mas num lugar adequado onde ilumina bem todos os que estão na casa.
16 Rokop yalewaka, ŋinane kiwaŋo ŋei ŋerep qelaŋane eboniake, paki eŋe ŋinane masi tanik maine okanmami, ea kau paki, Magaŋine qeliwo gemaike, eŋe bakomine kitokei.
16 Assim brilhe também a luz de vocês diante dos outros, para que vejam as boas obras que vocês fazem e glorifiquem o Pai de vocês, que está nos céus.
17 “Ŋine naŋane iwa yale misuk wetke rakei, eŋe Mose wane ra rokop don so propet eŋane don ea esopkaki ariakane ketke. Na ea esopkawe ariakane, mi ketkole, midakaka, na don ea tewekewe paki, mawe eŋane don wele okaniakane ketkole.
17 — Não pensem que vim revogar a Lei ou os Profetas; não vim para revogar, mas para cumprir.
18 Na welekatne ŋidanbe detpi! Qeli so kepe ere pakeik, kop ra rokop don, me ea wane don sisine mane ra rokop don wane kotino qeqine, eaŋo mi siukeake, midakaka. Eŋe yale pamageki, qeli so kepe so yeye kine kine korop eŋane naso qoeake.
18 Porque em verdade lhes digo: até que o céu e a terra passem, nem um i ou um til jamais passará da Lei, até que tudo se cumpra.
19 Eso ea wane, ŋei mane eŋe ra rokop don mide nigagatne mane dere qewoloŋgi paki, ŋei natne masi weku eaka okanikei wane kito edaniake, eŋe qeli gege togon kotino, eŋetine ketkele nigagatne payake. Ŋo nat paromine yemo mane eŋe ra rokop don ea dere tewekeake, so ŋei natne eŋe kop weku eaka okanikei wane kito edaniake, eŋe qeli gege togon kotine, eŋetine suaine, ŋei wawaine geake.
19 Aquele, pois, que desrespeitar um destes mandamentos, ainda que dos menores, e ensinar os outros a fazer o mesmo, será considerado mínimo no Reino dos Céus; aquele, porém, que os observar e ensinar, esse será considerado grande no Reino dos Céus.
20 Ea wane na ŋidanbe detpi, ŋine Anutuŋo numa koboine mogare arikei wane wetkemaike, ea bororom teweke mogare arikeiwo, yemo ŋine ewekeu paki, qeli gege togon wane numa kotino maine wakesikei. Ŋo ŋine ra rokop don kito ebo ebon, so Parisi eŋane masi tanik ea mi yuan onbi paki, qeli gege togon kotino mi wakesikei.”
20 Porque eu afirmo que, se a justiça de vocês não exceder em muito a dos escribas e fariseus, jamais entrarão no Reino dos Céus.
21 “Ŋine mokaka ŋabokop ŋine don iwa yale edange, ea mo detmami, ‘Ge ŋei mi qem seukeake, ŋei mane eŋe ŋei qeki seukeake, eŋe baŋ ma ari wano wanok ŋei wane kaitko birakau okorayake.’
21 — Vocês ouviram o que foi dito aos antigos: “Não mate.” E ainda: “Quem matar estará sujeito a julgamento.”
22 Ŋo noŋo yemo iwa yale ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe kimainerop sot osi osi okaniake, eŋe baŋ ma more wano wanok ŋei wane kaitko birakau okorayake, ŋei mane eŋe kimaine iwa yale orayake, ‘Ge maine yemo yaup wane!’ Yale orayake, eŋe baŋ ma more Kaunsol wane kaitko birakau okorayake, so ŋei mane eŋe kimaine ‘Borikine qelaŋ togole,’ orayake, eŋe baŋ sora gerep wikile teinerop ea ari kesiake.
22 Eu, porém, lhes digo que todo aquele que se irar contra o seu irmão estará sujeito a julgamento; e quem insultar o seu irmão estará sujeito a julgamento do tribunal; e quem o chamar de tolo estará sujeito ao inferno de fogo.
23 Eso ea wane ge mo Anutu bakom okan kakenane, arata osino ari okorakeneo, ŋine eaka kimaŋineŋo ŋaba ŋaba ŋine payake, yewa desikene,
23 Portanto, se você estiver trazendo a sua oferta ao altar e lá se lembrar que o seu irmão tem alguma coisa contra você,
24 paki qeligenom, bakom kine kineŋone ea arata osino metki, esatkamde kimaŋinano arinom, ŋaba ea makoboeuk qoeki, peamgo zinge sari more, Anutu bakom okankakene.
24 deixe diante do altar a sua oferta e vá primeiro reconciliar-se com o seu irmão; e então volte e faça a sua oferta.
25 “Ŋei maneŋo geŋane kine ra more dongo geu ariakeo, yemo ge ŋaba ŋonerop ari numao maratka more, naso pamaike, eaoka eŋerop kima okan naguwik qoeki, ŋado dongo arikene. Yale mi okangeneo, yemo ge ari lotkenom, eŋe geu more, wano wanok ŋei wano biraganiake, paki oŋo geu tebe ŋei wano biragangi, tebe ŋeiŋo baŋ mulap urumgo bira gangi wakesikene.
25 — Entre em acordo sem demora com o seu adversário, enquanto você está com ele a caminho, para que o adversário não entregue você ao juiz, o juiz entregue você ao oficial de justiça, e você seja jogado na prisão.
26 Na welekatne golatpe, ge yewa naso kiroine wikilerop met mage, baŋ kimaŋonane sot ikop mi qoeake, ea korop qolekanom qoewareki, ge maine kesikene.
26 Em verdade lhe digo que você não sairá dali enquanto não pagar o último centavo.
27 “Ŋine don iwa yale raraine pamaike, ea mo detkoi, ‘Ŋao ŋanom ŋire misuk qeliŋ nagukeik, paki ŋei ge ŋerep mane misuk maikene!’
27 — Vocês ouviram o que foi dito: “Não cometa adultério.”
28 Ŋo noŋo yemo iwa yale ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe ŋerep mane kayake paki, mayakane wetkeake, eŋe eŋine ŋanomine mo qeliŋkaki paki, wetineŋo eŋerop bailalaŋ okane more, sotkorop okanmaike.
28 Eu, porém, lhes digo: todo o que olhar para uma mulher com intenção impura, já cometeu adultério com ela no seu coração.
29 Ea wane ge deŋone wongoken eaŋo borikine makenane tebaganiakeo, qe pitikenom saketki biranom ariake! Solaŋone sisine wekuŋo midayake, yemo zok wekumane, ŋo solaŋone koropŋo sora gerepko birau kesiake, eaŋo maine mi okanmaike.
29 — Se o seu olho direito leva você a tropeçar, arranque-o e jogue-o fora. Pois é preferível você perder uma parte do seu corpo do que ter o corpo inteiro lançado no inferno.
30 Ge meteŋone wonŋo tebagangi borikine makeneo, yemo ge kitare so biranom ariake! Ge bikumŋone sisine weku qeliŋkakene, eaŋo yemo zok wekumane. Ŋo solaŋone koropŋo ari sora gerepko kesiake, eaŋo maine mi okanmaike.
30 E, se a sua mão direita leva você a tropeçar, corte-a e jogue-a fora. Pois é preferível você perder uma parte do seu corpo do que o corpo inteiro ir para o inferno.
31 “Ŋine don iwa yale raraine pamaike, ea mo detkoi, ‘Ŋei mane eŋe ŋanomine qeliŋ kayakane okane, eŋe zokit kita kitat wane kibi mane kine desikei wane mire, ŋanomine maniake, masi ea maine okanmaike.’
31 — Também foi dito: “Aquele que repudiar a sua mulher deve dar-lhe uma carta de divórcio.”
32 Ŋo noŋo yemo iwa ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe ŋanomine maineka ge mageuk paki, qeliŋkaki ari, ŋei mane koso mayakeo, yemo ŋei yewa eŋe okangi, ŋanomine eŋe bailalaŋ okanike, ea wane ŋei yewa eŋe sot korop okanmaike, so ŋei yewa eŋe ŋerep ŋaonerop, ea meke, eŋe yaleka bailalaŋ okanmaike.
32 Eu, porém, lhes digo: quem repudiar a sua mulher, exceto em caso de relações sexuais ilícitas, a expõe a se tornar adúltera; e aquele que casar com a repudiada comete adultério.
33 “Ŋine mokaka ŋei don iwa yale edange, ea mo yaleka detkoi, ‘Ge donŋone rakone, ea misuk kitasikene, ge makenane ranom paki, Waom wane biŋek ra togolekone, ea siluŋ makene.’
33 — Vocês também ouviram o que foi dito aos antigos: “Não faça juramento falso, mas cumpra rigorosamente para com o Senhor o que você jurou.”
34 Ŋo na iwa ŋidanbe, ŋine kine kine mane makei wane rau paki, don yau yaup eao more misuk ra togolekei, qeliwo mode more, misuk ra togolekei, onoka wane qeli yemo Anutu wane met met.
34 Eu, porém, lhes digo: não jurem de modo nenhum; nem pelo céu, por ser o trono de Deus;
35 Me kepeo misuk mode more ra togolekei, onoka wane kepe yemo Anutu wane gesoke met metine, me Yerusalem matko mode more misuk ra togogolekei, onoka wane ea yemo ŋei Waom suainane mat.
35 nem pela terra, por ser estrado de seus pés; nem por Jerusalém, por ser a cidade do grande Rei.
36 Me leweŋino misuk mode more ra togolekei, onoka wane ŋine leweŋine zoune mane mau mi wakoeake me mi sigileake.
36 Não jure pela sua cabeça, porque você não pode fazer com que um só cabelo fique branco ou preto.
37 Ŋine rawe raso yemo ‘Okkei’ me ‘Mida’ maine rakei. Don natne yaup rakei, ea yemo ŋei borikine welainano ŋine sarimaike.
37 Que a palavra de vocês seja: Sim, sim; não, não. O que passar disto vem do Maligno.
38 “Ŋine don iwa yale raraine pamaike, ea mo detkoi, ‘Ŋei maneŋo geŋane deŋone qe pilikki, ge turuŋine eŋane deine qe pilikkene, so mane eŋe geŋane ŋetŋone kito muzuŋgi, ge turuŋine eŋane ŋetne kito muzuŋgene’ .
38 — Vocês ouviram o que foi dito: “Olho por olho, dente por dente.”
39 Ŋo noŋo yemo iwa ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe masi qotkoine okan ŋungi, ŋine turuŋine qotkoineka mi okankakei. Ŋo ŋei mane eŋe tagenŋine wongoken ŋinguyakeo, ŋine tagenŋine kanaoken ea weneŋ sunkau ŋinguyake.
39 Eu, porém, lhes digo: Não resistam ao perverso. Se alguém lhe der um tapa na face direita, ofereça-lhe também a face esquerda.
40 Ŋo ŋei mane eŋe mulapko biraganiakane geu ari takotŋone mayakeo, ge momo takotŋone ea weneŋ sunkanom mayake.
40 Se alguém quer processar você e tirar-lhe a túnica, deixe que leve também a capa.
41 So kawali ŋei magu eŋane keuoŋine mane eŋe aboŋine numa bamgo ea wane rokop ma arikenane soringangi, ge maine ewekine numa kiroine ea wane rokop ma arikene.
41 Se alguém obrigar você a andar uma milha, vá com ele duas.
42 Ŋei mane kine kine mane manikenane ra gangi, eŋe maine manikene. Ŋei mane eŋe geŋano ŋine kine kine mane kulit geu mayakane raki, ge kine kine ea maine eŋe manikene.
42 Dê a quem lhe pede e não volte as costas ao que quer lhe pedir emprestado.
43 “Ŋine don mane iwa yale raraine pamaike, ea mo detkoi, “Kimakopŋine wet maep okan onikei, ŋo ŋabakopŋine yemo qaisik onikei.’
43 — Vocês ouviram o que foi dito: “Ame o seu próximo e odeie o seu inimigo.”
44 Ŋo noŋo yemo ŋidanbe detpi, ŋabakopŋine wet maep okan ongei, paki ŋingu matali okanŋungei, eŋane Anutu meŋenkau, turuŋene bira yake.
44 Eu, porém, lhes digo: amem os seus inimigos e orem pelos que perseguem vocês,
45 Yale okanbi paki, ŋine baŋ Magaŋine qeliwo gemaike, eŋane gipolekoune okangei. Eŋe maki kaiweineŋo sirike, ŋei ŋerep maine so borikine eŋano rokop wekuka qe okanmaike, so koya ebon okanmaike, ŋei ŋerep masi maine okanmami, so tanik borikine okanmami weneŋ.
45 para demonstrarem que são filhos do Pai de vocês, que está nos céus. Porque ele faz o seu sol nascer sobre maus e bons e vir chuvas sobre justos e injustos.
46 Ŋine ŋei ŋereppa wet maep okan ŋunmami, eŋeka weku wet maep okan ongeiwo, yemo Anutu eŋe onoka wane lewine qole ŋuniake? Takis so borikine mama ŋei eŋe yaleka ea ma okanmami! Kepe ŋei wane rokop yuankaikei!
46 Porque, se vocês amam aqueles que os amam, que recompensa terão? Os publicanos também não fazem o mesmo?
47 So ŋine kimakop ŋine eŋeropka weku don awo nagukeiwo, yemo ŋine ŋei ŋerep natne onokaŋo tebaongei? Qelaŋ ŋei ŋerep eŋe yaleka ea ma okanmami! Kepe ŋei wane rokop yuankaikei!
47 E, se saudarem somente os seus irmãos, o que é que estão fazendo de mais? Os gentios também não fazem o mesmo?
48 Ea wane ŋine koboboine gekei, Magaŋine qeliwo eŋe koboboine gemaike, ŋine eŋane rokop magekei!
48 Portanto, sejam perfeitos como é perfeito o Pai de vocês, que está no céu.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 5, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.