Mateus 25

God Ta Duru Javotoho (OKV) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Eto Iesu na ke einge ena, “Embo ta Meni puvuresuja iji amite God na tohota embomeni siriketo umbasuja amita ari amo einge ra. Iji vahai kakara tapa ten amo jao ta jimbari pondo ta pambuto hovatu kesi usasa eonga eonga umbuto unduduketo pambua.
1 Então o Reino dos céus será semelhante a dez virgens, que saíram com suas lâmpadas ao encontro do esposo.
2 — ausente —
2 Cinco dentre elas eram tolas e cinco, prudentes.
3 — ausente —
3 Tomando suas lâmpadas, as tolas não levaram óleo consigo.
4 te nei 5 amo sarika ue umbuto pambae toto pambua.
4 As prudentes, todavia, levaram de reserva vasos de óleo junto com as lâmpadas.
5 Eto hovatu sau puvurae unu bande ahone ta simba ue iji koso kaso be mitio evora enu sereketo evia.
5 Tardando o esposo, cochilaram todas e adormeceram.
6 Eto tumba ugorota embo na ‘Jimbari embo ere puvutuhua pambuto ope ope karitie umbuto puvujo’ jage eto ainge eo,
6 No meio da noite, porém, ouviu-se um clamor: Eis o esposo, ide-lhe ao encontro.
7 kakara 10 avo ereto usasa jigio perimbenu
7 E as virgens levantaram-se todas e prepararam suas lâmpadas.
8 kakara tapa 5 teho pambua amina nei kerosene umbuto pambua, amita degi einge ea, ‘Dagota usasa irae aisi ere ua rate dago kerosene isapa hondate avote?’ ainge eo,
8 As tolas disseram às prudentes: Dai-nos de vosso óleo, porque nossas lâmpadas se estão apagando.
9 ‘Aja to be erera, dago jigama aisora avo inonotara ungo pambuto nei ombuto puvuvujo.’ ainge eo
9 As prudentes responderam: Não temos o suficiente para nós e para vós; é preferível irdes aos vendedores, a fim de o comprardes para vós.
10 pahuo jimbari embo puvunu enana matu nununga ea amina amite tapa jo ta toreo bokiri ahurekena.
10 Ora, enquanto foram comprar, veio o esposo. As que estavam preparadas entraram com ele para a sala das bodas e foi fechada a porta.
11 Eto enana pambuto kerosene umbuto puvuto bokiri matu ahurekari avo kito ke einge ea, ‘Hovatu, hovatu, dago bokiri hirikejo torare.’ ainge eo
11 Mais tarde, chegaram também as outras e diziam: Senhor, senhor, abre-nos!
12 jimbari embo na ke einge ena, ‘Na ungo be kiae ere ona pambuvujo.’ ainge ena.
12 Mas ele respondeu: Em verdade vos digo: não vos conheço!
13 Avoeto ungo mane evesova rate teho mitie simba evujo. Amita puvurari iji amo ungo kiae avoeto.” ke ainge Iesu na ena.
13 Vigiai, pois, porque não sabeis nem o dia nem a hora.
14 “Eto God na tohota embomeni siriketo umbasuja amita ari amo eingera. Embo peni amo degi nei ta pambasi ue amita pure embo 3 ainge avo jage enu puvuo amita koro kateke kateke eto enana simba ara ikena.
14 Será também como um homem que, tendo de viajar, reuniu seus servos e lhes confiou seus bens.
15 Vahai amo pure pajire ari haite kito amita 5,000 kina ikena nei amo pure isapa peni ari haite kito 2,000 kina ikena eto nei embo pure isapa be ari haite kito 1,000 kina iketo toto degi nei ta pambunu,
15 A um deu cinco talentos; a outro, dois; e a outro, um, segundo a capacidade de cada um. Depois partiu.
16 embo 5,000 kina umbuna amina pure sausau itiketo pure ue 5,000 kina nei tambuna,
16 Logo em seguida, o que recebeu cinco talentos negociou com eles; fê-los produzir, e ganhou outros cinco.
17 nei 2,000 kina umbuna amina pure ue 2,000 kina nei tambuna
17 Do mesmo modo, o que recebeu dois, ganhou outros dois.
18 rate 1,000 kina umbuna embo avo teho hoto koveto amita titi jigari ta koro avo hoto jo ta iketo ahurekena.
18 Mas, o que recebeu apenas um, foi cavar a terra e escondeu o dinheiro de seu senhor.
19 Eto iji koso be amita ambota titi jigari embo ehako egerembeto puvuto koro ikena avo do do ea avo kesi ke enu
19 Muito tempo depois, o senhor daqueles servos voltou e pediu-lhes contas.
20 5,000 kina umbuna embo amina puvuto ke einge ena. ‘Bada inena nau degi ta 5,000 kina ikita amo pure eto 5,000 nei tahana erevira,’ ainge enu
20 O que recebeu cinco talentos, aproximou-se e apresentou outros cinco: - Senhor, disse-lhe, confiaste-me cinco talentos; eis aqui outros cinco que ganhei.'
21 amita titi jigari embo na, ‘Umo pure ari embo javotohora, na no degi ta isapa ikitane javotoho na jigama etea avoeto na umo tumota ue isapamane inena simba ae ikasona. Hae! Umo namoga mitie tunga javotoho aena.’
21 Disse-lhe seu senhor: - Muito bem, servo bom e fiel; já que foste fiel no pouco, eu te confiarei muito. Vem regozijar-te com teu senhor.
22 Ainge eto 2,000 kina umbuna amina puvuto ke einge ena, ‘Bada, nau degi ta 2,000 kina ikita amina 2,000 nei uhana erevira.’ ainge enu
22 O que recebeu dois talentos, adiantou-se também e disse: - Senhor, confiaste-me dois talentos; eis aqui os dois outros que lucrei.
23 kito ‘Umo pure ari embo javotohora, na no degi ta isapa ikitane javotoho na jigama etea avoeto na umo tumota ue isapamane inena simba ae ikasona. Hae! Umo namoga mitie tunga javotoho aena.’ ainge enu
23 Disse-lhe seu senhor: - Muito bem, servo bom e fiel; já que foste fiel no pouco, eu te confiarei muito. Vem regozijar-te com teu senhor.
24 1,000 kina umbuna amina ambota puvuto ke einge ena, ‘Bada, na kogona amo umo embo ngahia ra, embo nei na pure uore donda umbuoa avoeto nau ikita avo beto pambuja
24 Veio, por fim, o que recebeu só um talento: - Senhor, disse-lhe, sabia que és um homem duro, que colhes onde não semeaste e recolhes onde não espalhaste.
25 joru eto pambuto hoto koveto koro ikita avo ahurekitane mitei umo puvea avoeto ahiketo umbuto puvuto no ikari avoeto no ere ikitena, umba.’ ainge enu
25 Por isso, tive medo e fui esconder teu talento na terra. Eis aqui, toma o que te pertence.
26 ingito ke einge ena, ‘Umo kupi pegogo embora. Eto na embo nei ta pure ta donda umbuto indiona avo umo kiari ke erea
26 Respondeu-lhe seu senhor: - Servo mau e preguiçoso! Sabias que colho onde não semeei e que recolho onde não espalhei.
27 avoeto do eto nau koro bank ta ikae re? Eto ainge aetea amo puvuto koro nau ikari amite koro nei amita hamo ta ikaro umbaetena.’
27 Devias, pois, levar meu dinheiro ao banco e, à minha volta, eu receberia com os juros o que é meu.
28 ke ainge eto amita pure embomeni ta degi ke einge ena, ‘Aravora embo emita 1,000 kina avo umbuto embo 5,000 kina ikitana amita degi ikevujo.
28 Tirai-lhe este talento e dai-o ao que tem dez.
29 Amita be amo embo donda mitia amita degi donda nei hamota ikasona, eto embo donda irae amita degi do mitia avo umbano donda ambu embo be aisuja.
29 Dar-se-á ao que tem e terá em abundância. Mas ao que não tem, tirar-se-á mesmo aquilo que julga ter.
30 Eto kupi pegogo embo erevi umbuto ari sasapura embomeni memenga kogue iriora degi ai gosukevu beto mume ta mitie si ijie ti kiroro kiroro ijie iroi’,” ainge Iesu na ena.
30 E a esse servo inútil, jogai-o nas trevas exteriores; ali haverá choro e ranger de dentes.
31 Eto Iesu na ke einge ena, “Eto Embo ta Meni na usasa kiari javotohote puvutuhurou anera tapa na gara petikita jigiriketo ope ope karitie umbuto puvuto ikaro amita avo arumba peni usasa te ai ta arumbasuja.
31 Quando o Filho do Homem voltar na sua glória e todos os anjos com ele, sentar-se-á no seu trono glorioso.
32 Eto enda tapa embomeni na puvuto vahaita ururoro o simba ari embo na o sheep te o goat te siriketo eonga eonga ikeuja
32 Todas as nações se reunirão diante dele e ele separará uns dos outros, como o pastor separa as ovelhas dos cabritos.
33 aingeko amina o sheep sirikau ingeni be ta bitesora eto o goat sirikau ingeni anga ta bitesora.
33 Colocará as ovelhas à sua direita e os cabritos à sua esquerda.
34 Eto King amina embomeni amita ingeni be ta ke einge aisuja, ‘Ungo ari jajavotoho ari embomeni ra,
34 Então o Rei dirá aos que estão à direita: - Vinde, benditos de meu Pai, tomai posse do Reino que vos está preparado desde a criação do mundo,
35 na beuje oi ungona indari te umo te ikitave indimitana, eto degi nei ta eto puvutohone ungo na peketeve tunga javotoho uena. Eto bo ambu one ungo na bo ikitave umbuto asukitana.
35 for I hungered, and ye gave me to eat; I thirsted, and ye gave me to drink; I was a stranger, and ye took me in;
36 Eto ambure one ungo na hondate ueva eto tipura ta mitene na kesi pahava avoeto nau mama na osa ue ungo hondate aisuja. Amina enda eha ta ari iji te ungota irari degi javotoho ena ai ta toreto ungota enda hoteto umbuto mitirovo nane ungo simba aisona, have.’ ke ainge au
36 naked, and ye clothed me; I was ill, and ye visited me; I was in prison, and ye came to me.
37 embomeni jajavotoho na ingito ke mine einge aisora. ‘Bada, nango iji deina umo kito beuje te puvutohoe indari te umo te iketere indimitae?
37 Then shall the righteous answer him saying, Lord, when saw we thee hungering, and nourished thee; or thirsting, and gave thee to drink?
38 Eto umo iji deina enda nei ta eto puve pekitare, bo ambu kito iketere asukitae,
38 and when saw we thee a stranger, and took thee in; or naked, and clothed thee?
39 ambure oe kito hondate uere eto tipura nainge mite pambuto umoro uere?’ ainge aro
39 and when saw we thee ill, or in prison, and came to thee?
40 King amina einge aisuja. ‘Ari emo nau namei vahai donda ambu teho mitiaetija amita degi ae rate nau degita ueva.’ ke ainge
40 And the King answering shall say to them, Verily, I say to you, Inasmuch as ye have done it to one of the least of these my brethren, ye have done it to me.
41 eto amita ingeni anga ta mitera embomeni amita degi ke einge aisuja.
41 Then shall he say also to those on the left, Go from me, cursed, into eternal fire, prepared for the devil and his angels:
42 ‘Na beuje na ahana te ungo na nau degi ta indari te umo te ikae.
42 for I hungered, and ye gave me not to eat; I thirsted, and ye gave me not to drink;
43 Eto enda nei ta eto puvuritana rate ungo na pekae eto bo ambu uena te ungo na bo ikae asukae eto tipura ta mitie ambure uena rate ungo puvuto na hondate ae avoeto na toto pambuto Satan te amita anera te datoho ta evikitie iriora Mamo God na i nununga ari ai pambuto ungota ari sasapura ta mine umbuvujo’ ainge au
43 I was a stranger, and ye took me not in; naked, and ye did not clothe me; ill, and in prison, and ye did not visit me.
44 enana mine einge aisora, ‘Bada, inena beuje te ujeje te enda nei ta eto puvurari eto bo ambu eto tipura ta ambure te tapa nainge oe kito hondate ae uere?’ ainge aro
44 Then shall *they* also answer saying, Lord, when saw we thee hungering, or thirsting, or a stranger, or naked, or ill, or in prison, and have not ministered to thee?
45 amina ke mine einge aisuja. ‘Na ungo ta degi ke be erena. Ungo namei vahai beuje te ujeje te puvuna avo kito hondate ae ueva amo namora te kito hondate ae ueva.’ ke ainge au
45 Then shall he answer them saying, Verily I say to you, Inasmuch as ye have not done it to one of these least, neither have ye done it to me.
46 enana pambuto datoho ta osaga kogue iresora te enana jajavotoho na tunga javotoho ue irari datoho ta iresora.”
46 And these shall go away into eternal punishment, and the righteous into life eternal.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 25, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.