Hebreus 7
Molima New Testament (MOX_FNS) vs NTLH
1 Ta Melikisedeki nana tauna ʼabaga Salema ana kini ta wese Yaubada Toatoa Vanena ena toveguba. Avia ana tuta taha ʼinaya Ebelamo vaina kini luvegwamumuidi vedavi ʼinega. Ta tuta nana Ebelamo luaviayega ʼevivi maimai ʼinega Melikisedeki maega iveloba, ta tauna vona veyolubea Ebelamo.
1 Esse Melquisedeque era rei da cidade de Salém e sacerdote do Deus Altíssimo. Quando Abraão estava voltando da batalha em que matou os reis, Melquisedeque foi ao encontro dele e o abençoou.
2 Ta Ebelamo avia nana ʼinega kulufa qiduana miedi. Ta kulufa qabuna ʼidiega guguna teni viaqidi, e ʼinega guguna ʼaidegana Melikisedeki ʼinaya nei kavovoyea. Ta Melikisedeki ana wawa ana alamani “Ilivu tunutunuqina ana kini.” Ta wawa nana ana alamani vemagilafuna, “Toadaumwala ana kini”, mana tauna ʼabaga Salema ana kini, ta wawa Salema ana alamani “Daumwala”.
2 Abraão lhe deu a décima parte de tudo o que ele havia tomado dos inimigos na batalha. O nome de Melquisedeque quer dizer primeiramente “Rei da Justiça”. E, porque ele era rei de Salém , o seu nome também quer dizer “Rei da Paz”.
3 Ta ge taha buki nage leta dasimana tamana be inana taudi aiqabu, ta ge wese kada alamania ena gade weaqidi. Ta wese yawaina ana tuta ena ʼebeveʼale be ena ʼebeluʼovoa ge ana alamanimo. E ʼinega tauna tuta vataya ana toveguba kavona Yaubada Natuna ʼidewani.
3 Não se conhece o pai, nem a mãe, nem qualquer antepassado de Melquisedeque. E também não se sabe nada sobre o seu nascimento ou sobre a sua morte. Por ser como o Filho de Deus, ele continua sacerdote para sempre.
4 ʼInega kana nuaia Melikisedeki tauna ʼoloto qiduana. Vonahaqiaqi, tubuda Ebelamo wese taha ʼoloto qiduana, ta ʼeguma yubai kameli adi yau anidedi (100) aviega ʼewedi ʼinega ʼidiega teni Melikisedeki ʼinaya nei kavovoyea. Ta wese kulufa qabuna ʼidiega ʼidewani guguna ʼaidegana aʼuya Melikisedeki ʼaqenaya.
4 Vejam como Melquisedeque era grande: Abraão, o patriarca , lhe deu a décima parte de tudo o que havia tomado dos inimigos na batalha.
5 Ta Mosese ena luvine ʼinega toveguba qabudi Libai ena gadeyega adi luaqiaqi be tomotau qabudi me Isileli edi kulufa qabuna ʼidiega guguna ʼaidegana iʼeweʼewedi Yaubada weaqina. Vonahaqiaqi, toveguba qabudi Libai ena gadeyega taudi wese Isileli ana tomotauyavo. Taudi wese Ebelamo tubunavo, ta tua toveguba diavona guguna ʼaidegana iʼeweʼewedi edi susu taha taha ʼidiega.
5 Conforme a Lei de Moisés, os sacerdotes, que são descendentes de Levi, têm a obrigação de receber do povo a décima parte de tudo. Eles recebem dos seus próprios patrícios, embora estes também sejam descendentes de Abraão.
6 Melikisedeki tauna gebu Libai ena gade ʼinega, ta tua tauna wese guguna ʼaidegana Ebelamo ʼinega ʼewea. Ta ʼabibodanaya Melikisedeki Ebelamo vona veyolubea, ta Ebelamo nana lova Yaubada ena vona fofofola niʼau maduʼewea.
6 Melquisedeque não era descendente de Levi, mas recebeu a décima parte daquilo que Abraão havia tomado na batalha e o abençoou. Sim, abençoou o próprio Abraão, que havia recebido as promessas de Deus.
7 Ta ge wese kana venuana magilafu vona veyoluba weaqina, mana niʼau kahalamani aqiaqiea ʼeguma taha toga taha tomotau navona veyolubea, e ʼinega tauna qiduana, ta ʼabiboda vona veyoluba nana ana toʼewa.
7 Não há dúvida de que aquele que abençoa é mais importante do que aquele que é abençoado.
8 Taudi tovegubayavo tomotau edi kulufa qabuna ʼidiega guguna ʼaidegana iʼeweʼewedi. Vonahaqiaqi, toveguba dina taudi tomotau otaqa ʼinega iʼaliʼaliga. Melikisedeki tauna wese guguna taha ʼewea, ta ge daʼaliga, ta ʼesi Buki Nugwenugweina vonaya vonigo nawale mayawaina toatoa.
8 No caso dos sacerdotes, a décima parte é recebida por homens que um dia vão morrer. Mas, no caso de Melquisedeque, como dizem as Escrituras Sagradas , a décima parte foi recebida por alguém que continua vivo .
9 Ta wese ana fata baʼe ʼidewani kana vona ʼaiqa: Libai tubunavo taudi guguna ana toʼewa, ta kavonaya taudi wese guguna taha Melikisedeki ineia tuta nana tubudi Ebelamo guguna ʼaidegana nei kavovoyea Melikisedeki ʼinaya.
9 Portanto, quando Abraão pagou a décima parte, Levi, cujos descendentes recebem a décima parte, também pagou.
10 Vona nana ana alamani baʼe: Libai nawale ge daviʼoi tuta nana Ebelamo ena kulufa qabuna ʼidiega guguna ʼaidegana Melikisedeki neia. E baʼe ʼinega kahalamania Libai tubunavo kavona lova ʼinega edi nei kavovo niʼa iaʼuya Ebelamo ʼinega.
10 Pois Levi não tinha nascido, e, por assim dizer, ainda estava no corpo do seu antepassado Abraão quando este se encontrou com Melquisedeque.
11 Yaubada ena luvine ana avutugu me Isileli neidi toveguba edi viaqa ʼinega. Ta tomotau ge adi fata ina vetunutunuqa Yaubada matanaya toveguba dina edi viaqa ʼidiega, e ʼinega Yaubada taha wese toveguba vetunei mai Melikisedeki ʼidewani, ta toveguba nana ge Libai nage Eloni edi gadeyega.
11 A lei que o povo de Israel recebeu se baseava no sacerdócio dos levitas . Ora, se o trabalho dos sacerdotes levitas tivesse sido perfeito, não haveria necessidade de aparecer outro tipo de sacerdote, da ordem do sacerdócio de Melquisedeque e não da ordem de Arão .
12 Ta tuta nana toveguba ʼevauna natoa ʼifoqe, e ʼinega ana luaqiaqi be luvine wese navevauvau.
12 Pois, quando se muda o sacerdócio, a lei também precisa ser mudada.
13 Mana toveguba nana niʼau kaveqaeyea tauna mali gade ʼinega, ta gade nana ana qabuyavo gebu adi fata be ina vetofewa ʼebeveguba ʼinaya.
13 E o nosso Senhor Jesus, a respeito de quem são ditas essas coisas, pertencia a outra tribo . E nenhum membro dessa tribo jamais serviu como sacerdote.
14 Ta egu simana ana alamani aqiaqi baʼe ʼidewani: Eda Kaiwabu Ieisu mai Iuda ena gade ʼinega, ta Mosese ge taha tuta dasimana gade Iuda weaqina tuta nana toveguba weaqidi veveqae.
14 É sabido que, por nascimento, Jesus, o nosso Senhor, pertencia à tribo de Judá, e Moisés não disse nada dessa tribo quando falou a respeito de sacerdotes.
15 Ta tolaʼai niʼau yaveqaeyedi adi alamani simasimatalidi, mana toveguba taha vauvauna niʼau ʼifoqe, e tauna Melikisedeki ʼidewani.
15 E tudo isso se torna bem mais claro, pois surgiu um sacerdote diferente, parecido com Melquisedeque.
16 Vonahaqiaqi, luvine ʼenoʼeno Mosese ʼinega vonaya vonigo tomotau Libai ena gade namo ʼinega luaqiaqiedi be ina vetoveguba. Ta baʼe toveguba nana gebu Libai ʼinega, mana tauna yawaina ena waiwai ge ena awalamo ʼinega vetoveguba.
16 Ele não foi feito sacerdote pelas leis ou regras humanas, porém se tornou sacerdote por meio do poder de uma vida que não tem fim.
17 Baʼe yanidiavo simasimatalina, mana Buki Nugwenugweina simana vonaya,
17 Porque as Escrituras Sagradas dizem: “Você será sacerdote para sempre, na ordem do sacerdócio de Melquisedeque.”
18 Vonahaqiaqi, luvine nugwenugweidi dawalilidi ta vuaqa geqadi, mana ge ana fata ʼidiega tomotau ina vetunutunuqa, ʼinega Yaubada luvine diavona ʼewa yavuledi. Ta baʼitagana ʼebeluʼita vane aqiaqi otaqina luvine dina luveʼiedi, e baʼe ʼebeluʼita vane nana ʼinega itaʼa kamieda Yaubada diʼwenaya.
18 Assim a regra antiga foi anulada porque era fraca e inútil.
19 — ausente —
19 Pois a lei não podia aperfeiçoar nada. Mas agora Deus nos deu uma esperança melhor, por meio da qual chegamos perto dele.
20 Ta tuta nana Ieisu vetoveguba e ʼinega Yaubada vona fofofola waiwaina ʼinanea, ta lova ge taha tuta baʼe ʼidewani daviaqa ʼaiqa mali tomotau ʼidia tuta nana ivetoveguba.
20 Além disso, há o juramento de Deus. Não houve juramento quando os outros se tornaram sacerdotes.
21 Ta Ieisu vetoveguba Yaubada ena vona fofofola waiwaina ʼinega, vonaya,
21 Porém houve juramento quando Jesus se tornou sacerdote, pois Deus lhe disse: “O Senhor jurou e não voltará atrás. Ele disse: ‘Você será sacerdote para sempre.’ ”
22 Vona fofofola baʼe ʼinega kana alamani aqiaqiea Yaubada Ieisu ʼinega luvine vauvauna ta aqiaqi otaqina aʼuya tauna be tomotau nuanidia, ge wese ʼidewani Mosese ena luvine.
22 Portanto, essa diferença também faz com que Jesus seja a garantia de uma aliança melhor.
23 Lova luvine nugwenugweina ana tuta ʼinaya toveguba qabudi itoatoa, mana ʼeguma taha naʼaliga e ʼinega toveguba vauvauna naluveʼiea.
23 Há ainda outra diferença: os outros sacerdotes foram muitos porque morriam e não podiam continuar o seu trabalho.
24 Ta Ieisu yawaina ge wese dagumwala ta ʼesi natoa vataya, ʼinega tauna ena fewa toveguba ʼidewani ge taha toga naluveʼiei.
24 Mas Jesus vive para sempre, e o seu sacerdócio não passa para ninguém.
25 ʼInega Ieisu baʼitagana ta wese tuta maimai ʼidia ana fata be aiqabu imaimai Yaubada ʼinaya tauna ʼinega naʼetoyavuidi. Ieisu nana ana fata, mana tauna Toatoa Vatayana ta tuta qabuna vevenoqi weaqida Yaubada ʼinaya.
25 E por isso ele pode, hoje e sempre, salvar as pessoas que vão a Deus por meio dele, porque Jesus vive para sempre a fim de pedir a Deus em favor delas.
26 Ieisu tauna Toveguba edi Tovanugweta ta aqiaqi otaqina weaqida. Ana fata naiuleda, mana tauna gwalagwalana ta ge wese ana ʼebeveʼewamo. Tauna ge taha luveifana daviaqia, ʼinega Yaubada givaneqea mahalaya, ta totoa mahalaya veqidua vaʼinedi.
26 Por isso Jesus é o Grande Sacerdote de que necessitamos. Ele é perfeito e não tem nenhum pecado ou falha. Ele foi separado dos pecadores e elevado acima dos céus .
27 Ieisu tauna gebu toveguba edi tovanugweta ʼidewani, mana taudi Mosese ena luvine ʼinega ʼaubena ʼaidega ʼaidega ʼidia nugweta taudiega edi luveifana weaqina iveguba, ta ʼabibodanaya wese tomotau qabudi edi luveifana weaqina iveguba. Toveguba qabudi adi luaqiaqi be baʼe ʼidewani ina viaqa ʼaiqa. Ta Ieisu gebu, mana tauna ge ena luveifamo, e ʼinega veguba ʼaideganamo viaqia tuta nana taunega vegubayea ʼetoluai ʼinaya weaqida.
27 Ele não é como os outros Grandes Sacerdotes; não precisa oferecer sacrifícios todos os dias, primeiro pelos seus próprios pecados e depois pelos pecados do povo. Ele ofereceu um sacrifício, uma vez por todas, quando se ofereceu a si mesmo.
28 Ta aiqabu ivenuaʼivinedi toveguba edi tovanugweta ʼidewani Mosese ena luvine ʼayanaya e taudi dawalilidi, ʼinega ge adi fata be yani qabuna aqiaqidi ina viaqidi ʼidewani Ieisu, mana taudi tomotau otaqa, ta tua venuaʼivina ilobea. Ta luvine nana ana nei ʼabibodanaya Yaubada Natuna venuaʼivinea vona fofofola waiwaina ʼinega. Ta tauna Toveguba edi Tovanugweta aqiaqi otaqina tuta vataya ʼinaya.
28 A Lei de Moisés escolheu homens, que são imperfeitos, para serem Grandes Sacerdotes. Mas, pela promessa feita com juramento, a qual veio depois da Lei de Moisés, Deus escolhe o Filho, que se tornou perfeito para sempre.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Hebreus 7, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.