Lucas 15
God Ile Riong Kinnga Ponganga nge Mangsengre Okei (MBH) vs ARC
1 Na nge nang omole, tokokoe areko or ini umtun elngare tomo nge areko ole vothung kerenga o es mo o nongpol a Jisas ile riong.
1 E chegavam-se a ele todos os publicanos e pecadores para o ouvir.
2 Aveto Parisire tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong o ri pompom nge a Jisas na o ri ve, “Toko ake i vova ake i nongpoo tokokoe areko ole vothung kerenga ma i an tomo nge or, e?”
2 E os fariseus e os escribas murmuravam, dizendo: Este recebe pecadores e come com eles.
3 Lama Jisas i ri riong agelalnga a or nge, ma i ri ve,
3 E ele lhes propôs esta parábola, dizendo:
4 “Aro ve omu e ile sipsip or mule pa mule i voth, na aro ve omole i penthal, aro i oma i va? Aro i mothonglelu tel sipsip or mule pa limpenel pothoi or limpenel a pen lalanga naro i es mo i ortet sipsip omole ako i penthal, i pavurvur ako aro i thopolo i.
4 Que homem dentre vós, tendo cem ovelhas e perdendo uma delas, não deixa no deserto as noventa e nove e não vai após a perdida até que venha a achá-la?
5 Ma nge ako i thopolo i, na ilemi sivenga rintet na i potuna i.
5 E, achando-a, a põe sobre seus ombros, cheio de júbilo;
6 Na i lo werer a ile vel. Lamako i leng veliloalo ithangangaere na i ria or ve, ‘Aro lemir sivenga, eneke tho thopolo werer lek sipsip ako i penthal.’
6 e, chegando à sua casa, convoca os amigos e vizinhos, dizendo-lhes: Alegrai-vos comigo, porque perdida.
7 Na tho ria thomu, i vene re ako a Pen a Urvet, olemi sivenga rintet nge toko omole ako ikime lelal ile vothung kerenga, na lemi sivengaing aken i aolonga rintet nge lemi sivengaing ako nge toko or mule pa limpenel pothoi or limpenel ako ole vothung i sivenga.
7 Digo-vos que assim haverá alegria no céu por um pecador que se arrepende, mais do que por noventa e nove justos que não necessitam de arrependimento.
8 “Na aro ve seng omole ile umtun or mule i voth na omole i penthal, aro i oma i va? Aro i pasise the lalainga, naro i athe ile vel, naro i the senu senu a pen elonga i pavurvur ako la, i thoa i.
8 Ou qual a mulher que, tendo dez dracmas, se perder uma dracma, não acende a candeia, e varre a casa, e busca com diligência até
9 Na nge ako i thoa i lale, lamako i leng veliloalo ithangangaere na i ria or ve, ‘Aro lemir sivenga, eneke tho tho werera lek umtun ako i penthal.’
9 E, achando-a, convoca as amigas e vizinhas, dizendo: Alegrai-vos comigo, porque já achei a dracma perdida.
10 Na tho ria thomu, i vene re ako nge a God ile enselre, ako olemi sivenga rintet nge toko omole e ako ikime lelaltun ile vothung kerenga.”
10 Assim vos digo que há alegria diante dos anjos de Deus por um pecador que se arrepende.
11 Jisas rongan i ri na i ri mun ve, “Toko omole i voth ako itun or aini.
11 E disse:
12 Na itun opisoinga i ria itema ve, ‘Vovo, ong rin rongan, aveto tho sis ako ve, aro wong thomreu lom ur elonga na sungu lek a tho nge.’
12 E o mais moço deles disse ao pai: Pai, dá-me a parte da fazenda que por eles a fazenda.
13 “Na nang pelie i lutetu na itun opisoinga i ela ile ur elonga na i tepolal i nge umtun, mako i lo lelpot ole rebo, na i es nge rem melanga. Na nge rem aken i pavus polpol ile umtun nge magoning.
13 E, poucos dias depois, o filho mais novo, ajuntando tudo, partiu para uma terra longínqua e ali desperdiçou a sua fazenda, vivendo dissolutamente.
14 Ma ile umtun i vus lale, ma mesi aolonga i velpoltun rem aken ma i men polpol na ia aning avele.
14 E, havendo ele gastado tudo, houve naquela terra uma grande fome, e começou a padecer necessidades.
15 Mako i es mo i ri ve i velpol ini umonga nge toko omole ako nge rem aken. Na toko aken i pake i mo i paan ile kiere.
15 E foi e chegou-se a um dos cidadãos daquela terra, o qual o mandou para os seus campos a apascentar porcos.
16 Aveto aning ako o sungu i a i nge i aolonga avele, na mesipun i ma i pavurvur ako aro i an kiere oa aning, aveto toko e avele i sung ur e a i nge.
16 E desejava encher o seu estômago com as bolotas que os porcos comiam, e ninguém lhe dava nada.
17 “Lamako lemi rumong sivenga i velpol werer a i nge, ma i ria isivenga nge ve, ‘Ok vovo ile toko umonga alavusngare osa pup nge oa aning, na oa aning uluo i ngo, aveto tho voth ake, na toth aro tho rin nge mesipuniong.
17 E, caindo em si, disse: Quantos trabalhadores de meu pai têm abundância de pão, e eu aqui pereço de fome!
18 Aro tho plosa mo tho lo werer a vovo nge, naro tho ria i ve, “Vovo, tho oma vothung kerenga nge a God tomo nge wong.
18 Levantar-me-ei, e irei ter com meu pai, e dir-lhe-ei: Pai, pequei contra o céu e perante ti.
19 Na tho ini toko sivenga avele, ako aro wong apet tho ini tum. Oma lom vothung a tho nge ranga ve ini lom toko umonga.” ’
19 Já não sou digno de ser chamado teu filho; faze-me como um dos teus trabalhadores.
20 Mako i plosa ma i lo werer a itema nge la.
20 E, levantando-se, foi para seu pai; e, quando ainda estava longe, viu-o seu pai, e se moveu de íntima compaixão, e, correndo, lançou-se-lhe ao pescoço, e o beijou.
21 “Na itun i ria i ve, ‘Vovo, tho oma vothung kerenga nge a God tomo nge wong. Na tho ini toko sivenga avele, ako aro wong apet tho ini tum.’
21 E o filho lhe disse: Pai, pequei contra o céu e perante ti e já não sou digno de ser chamado teu filho.
22 “Aveto itema i ria ile umongare ve, ‘Paviri, ela tekruk seltunnga sivenga rintetnga mo seltuna i nge. Na pateunu paspas a imeni. Na pateunu i nge esonga a ieve.
22 Mas o pai disse aos seus servos: Trazei depressa a melhor roupa, e vesti-lho, e ponde-lhe um anel na mão e sandálias nos pés,
23 Na ela bulmakau tun sivenga rintetnga mo pun rin i. Naro lemir sivenga nge aning aolonga.
23 e trazei o bezerro cevado, e matai-
24 Eneke tuk ake i ranga ve i rin lale, aveto i mimi werer, na i penthal, aveto i lo werer.’ Mako o patea ol nge aning.
24 porque este meu filho estava morto e reviveu; tinha-se perdido e foi achado. E começaram a alegrar-se.
25 “Na itun apamukong i oma a ometa lemi. Na nge ile lo wererong i es totho a vel ma i nongpol voing na sesing.
25 E o seu filho mais velho estava no campo; e, quando veio e chegou perto de casa, ouviu a música e as danças.
26 Mako i lenga toko umonga omole ma i nina i ve, ‘O oma neke?’
26 E, chamando um dos servos, perguntou-lhe que era aquilo.
27 Na i olal ile ninong ve, ‘Teum i lo werer, na tomom i pun rin bulmakau tun sivenga rintetnga omole, eneke teum i lo werer senu inga.’
27 E ele lhe disse: Veio teu irmão; e teu pai matou o bezerro cevado, porque o recebeu são e salvo.
28 “Na itun apamukong ilemi kling ma i mothong esoong a vel lemi. Na itema i espot a i nge ma i ri riong mosnga a i nge, mo aro i eso a vel lemi.
28 Mas ele se indignou e não queria entrar. E, saindo o pai, instava com ele.
29 Aveto i ri werer a itema nge ve, ‘Thopol, nge tovu po pulua tho um a wong nge ranga ve ini toko umonga, na tho nong sirik lom riong e avele. Aveto wong sung meme tun e a tho nge avele, mo aro tho oma aning tomo nge thengengekre.
29 Mas, respondendo ele, disse ao pai: Eis que te sirvo
30 Aveto tum kerenga ake i pavus lom ur elonga tomo nge seng sovengalo angare. Na nge ile lo wererong wong pun rin bulmakau tun sivenga rintetnga nge i.’
30 Vindo, porém, este teu filho, que desperdiçou a tua fazenda com as meretrizes, mataste-lhe o bezerro cevado.
31 “Na itema i olal ile riong ve, ‘Tuk, nge nang elonga wong voth a tho nge na ur alavusnga ako ini lek ini lom.
31 E ele lhe disse: Filho, tu sempre estás comigo, e todas as minhas
32 Aveto i sivenga ako aro te oma aning aolonga mo lemir sivenga, eneke teum posnga i ranga ve ako i rin lale, aveto i mimi werer, na i penthal, aveto i lo werer.’”
32 Mas era justo alegrarmo- porque este teu irmão estava morto e reviveu; tinha-se perdido e foi achado.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 15, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.