Hebreus 11

God Ile Riong Kinnga Ponganga nge Mangsengre Okei (MBH) vs AAI

Sair da comparação
AAI TUR GEWASIN O BAIBASIT BOUBUN
1 Lemioong ini ur nekenga? Ini ur ako i vene: Aro ve toko e ile lemioong i voth, akennga ilemi mire senu lale ako aro i el ur ako i men sial nge. Na toko aken ilemi engeng ve, ur ako i thepol i nge itheki avele, kene aro i velpol.
1 Baitumatum ana itinin i sawar ta anababatun taso’ob ema’ama boro nuhi nafot tanama’am nati sawar tanab. Naatu sawar ta men ta’i’itin, baise taso’ob nati sawar i ema’am boro tanab, nati i boun baitumatum tao’o.
2 Na toko nomengangare ole lemioong i venen aken, mako God i ria or ve, ole vothung aken i sivenga.
2 Imih ata a’agir marasika hima’ama hai baitumatumamaim God itin, ana baibasit itih.
3 Na nge ler lemioonga inga, lemir mire ako ve, God ile riong i pamenu sepsa tomo nge ulue na ur alavusnga ako o voth nge, aken i mirenga ve, ur alavusnga ako te thepol i nge thekir, kene i velpolpot nge ur ako te thepol i nge thekir avele.
3 Baitumatumamaim taso’ob tafaramamaim sawar etei i God awanamaim eo himatar, naatu iti sawar himamatar i men ta’i’itahimaim eo himataramih, baise buriburihimaim.
4 Na nge ile lemioonga inga, Abel i sung sungong a God nge ako i sivenga nge itein a Ken ile sungong. Ma God pango patu ol ile riong ve, ile sungong aken i sivenga, mako God i apet i ve ini toko vengvenga, eneke ilemio nge a God ile riong. Na i nunganga ako Abel i rin lale, aveto ile lemioong aken rongan i patoral it nge lemioong a vothung nge a God.
4 Baitumatumamaim Abel siwar gewasinamak bai na God bitin i men Cain ana siwar na’atube’emih. Ana baitumatumamaim God iyasisir ana ef mutufurin rouw eo, anayabin ana siwar gewasin. Abel i marasik morob, baise ana baitumatumamaim fanan i ema’ama.
5 Na Enok mun kene ile lemioong mun nge a God, na God i pango patu ol ile riong ve, ini toko sivenga ako ilemi i ngo senu nge i, mako God i ela i alamimmia a Pen a Urvet la, ma i rin vet avele. Na tokokoere o kathu katha i, aveto o thepolo i avele, eneke God i elteta i la lale.
5 Baitumatumamaim Enoch morobo’e, yawasin au mar yen, sabuw hinuwih men hitita’ur, anayabin God bora’ah. Baise au mar yena’e ana veya abisa sisinaf God itin eo, “O isa ayu abiyasisir.”
6 Na aro ve toko e ilemio nge a God avele, aken i pavurvur aro God ilemi i ngo senu nge i avele, eneke toko e ako i sis ve aro i es a God nge, aro ile lemioong ve, God i voth na i sung ur sivesivengare nge areko o kartet i.
6 Orot babin yait aurin baitumatum en God nati orot babin isan men ebiyasisir, anayabin orot babin yait God nanamaim titamih i nitumatum God i ema’am, naatu orot babin yait turobe’emaim enunuwih ana baiyan boro nitih.
7 Na Noa mun kene ile lemioong mun nge a God ile riong, ako i ritet i nge ur kerenga ako aro i velpol, ako tokokoere o thepol i rongan, ma ilemio nge riong aken, ma i ngeip, mako i oma imot aolonga ako i pamimi iewo sengenga na itutunre nge. Na ile lemioong aken kene i teltun toko alavusnga ake ru a ulue. Na i velpol ini toko vengvenga a God itheki nge ile lemioong aken.
7 Baitumatumamaim sawar abisa boro hitamatar isan God Noah bimatanuw ana veya, bir kakafiyinamaim God fanan bai wa wowab aawan natunatun bairi hiyawasih. Ana baitumatumamaim tafaram ana kakafinane kusib tabaratait tit nabin bat, naatu God biyanane yawas mutufurin bain ana baibasit ma’ama ana baitumatumamaim bai.
8 Na Abraham mun kene ile lemioong mun nge a God. God i lenga i ve aro i losa mo i es nge pen relnga e ako aro i sungu i a i nge panen. Na Abraham ilemio nge riong aken, ma i nongal i ma i es, aveto ilemi mire nge wop kathnga ako i es nge, kene avele.
8 Baitumatumamaim Abraham tafaram ta boro uf i nowanamih tamamatar isan God eo’omatan ana veya’amaim, God fanan bai ana tafaram itumar misir asir remor kwaneyan in.
9 Na ilemio nge riong aken, mako i es ma i men nge pen epee ako God i kin ile riong ve aro i sungu i a i nge. Na ile menong nge pen epee aken i ranga ve ini loomere, ma i ngoalo nge valvale ako ini sel. Na i nunganga ako God i kin ile riong tomo mun nge a Aisak ome a Jekop ve aro i sung pen epee aken a or nge, aveto or mun kene o ngoalo mun venen aken nge valvale areko ini sel.
9 Baitumatumamaim Abraham na omatanen me’emaim tit, touman orot na’atube menah tatabirih hai tafaramamaim sis ya ma remor. Isaac naatu Jacob hairi auman na’atube hisinaf, anayabin i auman me nati isan God eomatanih.
10 Na Abraham i mimi venen aken, eneke i men sial nge rem pomnga panen anga ako aro i voth evelelnga, ako i panes a God ilemi na God isivenga i ari i.
10 Abraham sisimaim ma reremor anayabin i bitumatum bar merar gewasin anababatun God taiyuwin yakitifuw wowowab imaim boro narun wanatowan nitutut nama.
11 Na Abraham i toloku lale na Sara mun kene ini sarit, aveto ilemio nge a God ile riong, mako God isa wom i ve aro i pavelpol itun e, eneke ilemi engeng ve, God aro i panes inga ur ako i kin ile riong nge lale.
11 Iban maiye kwana’itin, Abraham i iregah naatu Sarah i a’arin, baise baitumatumamaim Abraham, kek tamah matar, anayabin i so’ob God ana omatanen isah i mar etei ebobosunusunub.
12 Na i venen aken, mako toko ako i pavurvur nge wain pavelpolnga avele, i pavelpol ititeviere, na oa titaling i pom rintet ranga ve ini sivemitre ako o voth a sepsa na tomo mun nge rua a wonwon.
12 Imih bebeyan tana’itin, Abraham biyan etei i morob, baise iti orot ta’imon biyanane ana ub ra’at tafaram awan karatan, daman naatu dones na’atube baiyabin en.
13 Na tokokoe areken ole lemioong i voth tomo nge or, i pavurvur nge ole rinong. Na o el vet ur e avele ako God i kin ile riong nge. Na i ranga ve ako o mit mela, na o the inga nge ur areken, na olemi sivenga inga ako ve, aro i velpol panen. Na o rimilimlemu ol ve, or ini loomere ake ru a ulue.
13 Iti sabuw erebaitumatum hima’am himorob, sawar God eo’omatanih men hibai, baise hinuwamo ef yok na’in hi’itin, naatu yasisiramaim nati sawar hai merar hiyi. Imih taiyuwih isah iti tafaramamaim i nah toumanih naatu ef rimurih na’atube hima.
14 Na areko ole riong i venen aken, i pathengal it ako ve, o kath pen e ako aro ini osivenga ole.
14 Anayabin sabuw sawar iti na’atube isah teo i tafaram ta bain nowah matar, imaim wanatowan ma’amih tinunuwet.
15 Na aro ve olemi engeng nge pen epee ako o pamupot nge, i pavurvur ako aro o lo werer mun nge la.
15 Naatu hai tafaram atamanin hibihamiy isan hitanotanot na’at, marasika boro ef hitanuwet hitamatabir maiye.
16 Aveto olemi engeng nge pen epee ako i sivenga rintet, ako ini Pen a Urvet anga. Maken God ile maral avele ako o apet i ve ini ole God, eneke i monsi ole rem pomnga aken lale.
16 Baise nati efanin i tafaram ta gewasin anababatun hinunuwih, tafaram no maramaim. Isan imih God isan hai God hirouw hio i men biyah eo’ohow. Anayabin hai bar merar gewasin imaim wanatowan ma isan yabuna’ika.
17 — ausente —
17 God routobon Abraham bitin ana veya, baitumatumamaim natun ta’imonamo Isaac bai siboromih yai. God ana omatanen Abraham isan i iti na’atube eo,
18 — ausente —
18 “O natu Isaac wanawananamaim boro a ub nara’at.” Baise God Abraham rurutubun ana veya Abraham nowarasit.
19 eneke ilemio ve, “Aro ve tho so rin a Aisak, God i pavurvur ako aro i palos werera i nge rinong.” Na nge ako i el werer i, i ranga ve ako i el werer i nge rinong.
19 Abraham so’ob Isaac namomorob God karam boro niyawas maiye, naatu ana itinin boro iti na’atube tatao, Abraham natun easabunibo uman botan.
20 Na Aisak mun kene ile lemioong mun nge a God, na i nong a God nge ve aro i oma senu nge a Jekop ome a Iso nge ur ako aro i velpol a or nge panen.
20 Baitumatumamaim Isaac natunatun rou’ab, Jacob, Esau hairi baigegewasin itih, mar boro hai ma gewas isan.
21 Na Jekop mun kene ile lemioong mun nge a God, na nge nang ako i toth nge ile rinong, i rong viloa imeni a Josep itun or aini ma i nong a God nge ve aro i oma senu nge or, na i oalala i nge ile eel ma i lotual a God.
21 Jacob baitumatumamaim ma’am iregah morobomih ana veya na kakabom auman Joseph natunatun rou’ab igegewasinih. Naatu ana tu’umaim ibais kuso bat God ana merar yi.
22 Na Josep mun kene ile lemioong mun nge a God, na nge nang ako i toth nge ile rinong, i ritet nge Israelre ole lospotong a Isip, ma i pator engeng or nge ur nekenga ako aro o oma i nge ipokikin.
22 Baitumatumamaim Joseph morobomih ana veya na kakabom auman, Israel sabuw Egypt baihamiyin maiye tit isan hai tur eowen, naatu ana rarik auman bai tit isan hai tur eowen.
23 Na Moses itema oma inina mun kene ole lemioong mun nge a God, na i patea nge nang ako inina i maneu i nge, nako o parong kine i, i pavurvur nge ngov or me, eneke o ate ako ini wain sivenga, na o ngeip nge a Isip angare ole nepes a Pero ile torong nge wain so rinnga, kene avele.
23 Baitumatumamaim Moses tutufuw ana veya hinah tamah sumar tounu hibun hima, aiwob orot ana ofafar fokarin eo isan men hibirumih. Anayabin kek tufuw hi’i’itin i men kek afa na’atube’emih.
24 Na Moses mun kene ile lemioong mun nge a God, na nge ako i poma ini plong rintet ve aro o apet ol i ve ini Isipare ole nepes itun sengenga itun.
24 Baitumatumamaim Moses ra’at yen orot mamatar ana veya’amaim, i men kok boro Pharaoh natun babitai natun hitarouw hitao.
25 Na i sis inga ako ve, aro i el matheong tomo nge a God ile tokokoere, na ini plong ve aro ini sisi nge vothung kerenga omanga ako i palolo avele.
25 Imih iti yasisir kakafin mar kafai baiyasisir isan i kwahir, naatu God ana sabuw bairi bai’akir isan rubin.
26 Na ilemi ve, toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, kene aro ini toko Israel e, mako i sis ve aro i el le maraing tomo nge or, na ilemi ve ile menong aken i sivenga rintet nge ur sivesivengare ako i voth a Isip nge, eneke ilemi i voth inga nge iolonga panen anga.
26 I ana not Keriso wabinamaim sabuw biya’ohow hinitin nabi’akir ana gewasin i ra’at kwanekwan men Egypt wanawan toto buyoy gewasin yomanin en na’atube’emih. Anayabin i ana not etei i ana baiyan boro nan isan yayabuna.
27 Na ilemio nge a God, mako i lospot nge a Isip, na i ngeip nge a Isip angare ole nepes a Pero ile lemi klingong avele. Na i mit engeng, eneke i ranga ve ako i thepol a God ako tokokoere o pavurvur nge ithepolnga avele.
27 Baitumatumamaim Moses misir Egypt ihamiy tit, aiwob orot yan soso’ar isan men bir, baise itafofor tit. Anayabin God wa’iwa’irinamaim ma’am Moses itin.
28 Na ilemio nge a God, mako i nongal a God ile riong vene: I oma Punseleainga a Aning ma i ria tokokoere ve aro o patitirit mla a ole vel thekiare nge, aken ini paatealing mo tengen so rinngaa aro i so rin Israelre otutun tengenre avele.
28 Baitumatumamaim Moses Tar Nowaten ana bowabow imatar bobaituw hai rara etawan hidadawiren. Saise Gurusenayan kek ai’in rouwamih nanan Israel hai kek ai’in men narouw hinamorob.
29 Na Israelre mun kene ole lemioong mun nge a God, mako o apola Rua Selelenga ranga ve ako ini ulue sapun. Aveto nge ako Isip angare o tongporum espotong nge la, rua i palimtunu selele or.
29 Baitumatumamaim Israel sabuw riy gagamin wabin Red Sea mamah me yanabe hirabon rewan roun hiyen. Baise Egypt baiyowayah hi’ufnunih hirarabon riy matabir maiye re etei himorob.
30 Na Israelre olemio nge a God ile riong, mako o es kalual a Jeriko nge nang or limai, mako Jeriko a lok i vulthipthepu.
30 Baitumatumamaim Israel sabuw veya etei umat roun rou’ab tafaram Jericho bar merar gagamin fur ufun hibiwaibibib ufunamaim fur tafofor re sabuw etei himorob.
31 Na seng sovengalo anga a Rahap mun kene ile lemioong mun nge a God, na i rin tomo nge toko avsaingare avele, eneke i nongpoo Israelre ole pen rengare.
31 Baitumatumamaim babin ef remorayan wabin Rahab sabuw baifanasairayah hi’a’asbunubunuwen i men hi’asabunimih, anayabin Israel orot rafot rouwayah hinan hai merar yi buwih ana baremaim hirun.
32 Na tho pavurvur aro tho ritet mun nge toko pulua, aveto i lollo rintet ako aro tho tenes rum nge a Gideon, Barak, Samson, Jepta, Devit, Samuel, na nge a God ile riong elngare.
32 Tur i moumurih na’in tema’am baise veya men ema’am boro Gideon, Barak, Samson, Jephthah, David, Samuel naatu dinab oro’orot isah anao kwananowar.
33 Na tokokoe areken olemio nge a God, mako pelie kene ole mong ol tokokoe areko okei rel rel. Na pelie o theal tokokoere nge vothung vengvenga. Na pelie o el ur ako God i kin ile riong nge. Na pelie o el kerengaing nge laionre owo avele.
33 Baitumatumamaim tafaram afa hai aiwob hirouw hinunih, ma gewas ana efamaim sabuw hikaifih bairi hima. Naatu God abisa eomatanih itih, hisinaf lion awah hibit anihimih men hi’anih.
34 Na pelie oni miringrang vet nge won sesenga annga avele. Na pelie tokokoere o engeng nge osorinnga, aveto o tholel ir. Na pelie ole engenging avele, aveto God i paengeng or nge ile omaing. Na pelie o es nge punong ma o velpol ol ini toko multhanga na ole mong ole ngarangre.
34 Sabuw ata wairaf in bitakir wan hirouw hiyey men e’arahih, afa kaiy wanane hibihir, afa hiririm hi’inu’in hai fair hibai maiye, afa ahay waf wanawanan hirun nah hi’aiseyasey hibat rakit hi’abargiyigiyih.
35 Na seng pelie o el werer olengare ako God i palos werera or nge rinong. Aveto pelie, ole ngarangre o rere or ma o ria or ve, “Aro thomu o vthopot tova ve o lel kimomu nge a God.” Aveto o nongal okei avele, mako o el sisisong aolonga i pavurvur nge ole rinong, eneke olemi ve aro o los werera nge rinong aken, na ole mimiong aken aro i sivenga rintet nge mimiong ulue anga aken.
35 Baibin afa taih tuwah morobone God iyawasih itih, afa morob hirubin God hibitumitum isan rakit himisir hibow hirouw biyah hibeyat, biyababan bai’akir gagamin maiyow hibai. Anayabin i hiso’ob morobone misir maiye isan i boro gewasinamaim hinamisir maiye.
36 Na pelie kene tokokoere o ri posililal or na o so litlit or. Na pelie o kin or nge sen na o paeso or a mang a midenga lemi.
36 Afa hi’iyabih hi’uwih kwanikwaniyih naatu hibow hirouw biyah hikwimih, afa hibow hifatumih hin dibur hiya.
37 Na pelie o pun or nge um. Na pelie o soro or ainiu. Na pelie o so rin or nge bainat. Na pelie o esu esa tomo nge ole teunong ako ini sipsip na meme oni peti, na o men vulut inga, na o el kerengaing a tokokoere nge, na tokokoere o oma vothung kerenga a or nge.
37 Afa kabayamaim hirouw himorob, afa naiwah so’omaim hiboro’omen, afa kaiyomaim hiyow himorob, afa bai’akir gagamin maiyow hibai, sheep, goat, bunibunihimaim ar faifuw hisakir hiyon, yababan hibai aurih sawar i’en, aa murumurubih hi’a’akir naatu hirukoukuwih hima hiremor.
38 Na o esu esa a pen polpolnga na pengenere nge, na ole vel avele, mako o men kine a silkep lemi na volre lemi. Na or ini toko vengvengare a God itheki, aveto toko ulue angare oni plong ve aro o voth tomo nge or, mako o wis or venen aken.
38 Iti tafaramamaim hai ma isan i men igewasin, sabuw toumanih na’atube arar yan, oyaw an, watu wanawanan, sou wanawanan imaim hi’in hima hiremor.
39 Na or alavusnga areken God ilemi sivenga nge ole lemioong a i nge, aveto o el vet ur e avele ako God i kin ile riong nge.
39 Sabuw iti etei i hai baitumatumamaim wabih iti tema’am, baise sawar abisa God eo’omatanih men yait ta bai.
40 Eneke God i monsi sovengalo ponganga lale a it nge, ako i sivenga rintet nge ur ako i kin ile riong tomo nge or nomenga. Na i sis ve aro it tomo mun nge or aro te velilo pel mo i pasum ile omaing vene aken.
40 Anayabin God ana kok nati sabuw i boro hinama hinakaif saise it bairit auta’imon nati sawar gewasin nafaramit youn.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Hebreus 11, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.