Mateus 25

Buka Tumute (KPX) vs VC

Sair da comparação
VC Versão Católica
1 Iesuu tota loui avoe, “Vani kela ataeau Dilava adae vuvunemo uveve mesoho uoholiveve keu mahoho ada mole isi ada mole kebia vaveve nahate. Keau abu lameba hanevei mo moleu au mahina melameho vage abu elehaho tilu.
1 Então o Reino dos céus será semelhante a dez virgens, que saíram com suas lâmpadas ao encontro do esposo.
2 Mahoho ada mole keau luleleholioholilu. Isege ada mole keau luleletea.
2 Cinco dentre elas eram tolas e cinco, prudentes.
3 Luleleholiale keau lameba maleito kelesinibe malei tioholilu.
3 Tomando suas lâmpadas, as tolas não levaram óleo consigo.
4 Isege lulelete keau botolomo kelesini binihei malei tilu.
4 As prudentes, todavia, levaram de reserva vasos de óleo junto com as lâmpadas.
5 Keau bahata tiale mahina melameveve mo ke hemei ulage keu solekai lohoholinu. Ige mahoho kebia niu haniage abu ladevelu.
5 Tardando o esposo, cochilaram todas e adormeceram.
6 “Ladevesege vavie minamo ata moleu hoai avoe, ‘Mahina melameveve ata keu lohoma. Iale lohoge nahi talive hoesehavoi.’
6 No meio da noite, porém, ouviu-se um clamor: Eis o esposo, ide-lhe ao encontro.
7 Kateai louge mahoho nehe keau hovedevei abu lameba hoesegevelu.
7 E as virgens levantaram-se todas e prepararam suas lâmpadas.
8 Ige luleleholiale keau lulelete kebia namigevei avoe, ‘No kelesiniu uoholima. Iale kelesinibehame noeveve.’
8 As tolas disseram às prudentes: Dai-nos de vosso óleo, porque nossas lâmpadas se estão apagando.
9 Ige lulelete keau namigevei avoe, ‘Ba, no bae laovelivebene. Kosealemo kelesini kou nahie neniholioholinu. Iale talive valahue voilahave.’
9 As prudentes responderam: Não temos o suficiente para nós e para vós; é preferível irdes aos vendedores, a fim de o comprardes para vós.
10 Katelahai louge luleleholiale keau hovedevei kelesini voieveho tilu. Keve tisege mahina melameveve keu velemanu. Ige lulelete neheau hemei uale keau avuluvuta oe uvue lovive iliho tilu. Oe uvue tisege oe biageu udaha bamunu.
10 Ora, enquanto foram comprar, veio o esposo. As que estavam preparadas entraram com ele para a sala das bodas e foi fechada a porta.
11 “Isege gabie mahoho nehe luleleholiale keau velehovoi udaha hamai loui avoe, ‘Kosive, noheho udaha alavonela.’
11 Mais tarde, chegaram também as outras e diziam: Senhor, senhor, abre-nos!
12 Ige au abuho loui avoe, ‘Seleveta di la hilokaeveholinu. Oleme laea.’”
12 Mas ele respondeu: Em verdade vos digo: não vos conheço!
13 Iesuu deiada ke louito tota namigevei avoe, “Nibie tumu vave. Kosealemo laeau di lohoveve vani ke hilokaholilu.”
13 Vigiai, pois, porque não sabeis nem o dia nem a hora.
14 “Di lohoveve keu koseanu. Kosive moleu o haeavamoleve taliho au esemu abuita igaeta hohavege abu avue loholu. Ige au kebia namigevei isiviale keau kunaive nalievei.
14 Será também como um homem que, tendo de viajar, reuniu seus servos e lhes confiou seus bens.
15 Isime kateai luleleabe kemo moni ovenu. Au vasohuta vai taoseni kina (K5,000) mai mole ominu. Isi tu taoseni kina (K2,000) mai mole ominu. Isi uani taoseni kina (K1,000) mai mole ominu. Kateai kebia oveito halevei haeavamoleve tinu.
15 A um deu cinco talentos; a outro, dois; e a outro, um, segundo a capacidade de cada um. Depois partiu.
16 Isege vai taoseni kina (K5,000) maleale keu solekai ke mai tiale monite ata mole ominu. Iniale tota kemo vai taoseni (K5,000) mole manu.
16 Logo em seguida, o que recebeu cinco talentos negociou com eles; fê-los produzir, e ganhou outros cinco.
17 Ige emo iavemo tu taoseni kina (K2,000) maleale keu avuta ke nahate vai tu taoseni (K2,000) mole manu.
17 Do mesmo modo, o que recebeu dois, ganhou outros dois.
18 Isito uani taoseni kina (K1,000) male keu kateholisito tiale vata lovoi au kosive moni ke mai abavunu.
18 Mas, o que recebeu apenas um, foi cavar a terra e escondeu o dinheiro de seu senhor.
19 “Iniale vani moagau uoholige esemu kebia kosiveu tota hoilahai lohoale esemu kebia hohavei isiviale abu moni maleale ke vaveve abuemo kaovai hilokai.
19 Muito tempo depois, o senhor daqueles servos voltou e pediu-lhes contas.
20 Ige oe neheu vai taoseni kina (K5,000) maleale keu lohoale ke mai omisi tota vai taoseni kina (K5,000) mole keta malei ominu. Isi namihai avoe, ‘Kosive, a vai taoseni kina (K5,000) mai daoale keike di mai tiale ata mole omisi tota kemo vai taoseni kina (K5,000) mole ko manu.’
20 O que recebeu cinco talentos, aproximou-se e apresentou outros cinco: - Senhor, disse-lhe, confiaste-me cinco talentos; eis aqui outros cinco que ganhei.'
21 Ige kosive keu au esemu ke namihai avoe, ‘A keu esemue dua. A keu di moni ke nalieve dua vanu. A monie ese kemo lovie dua vale kemo dana a ebagemai lovi baluga mai aoge ana ke nalinela. Iale lohoge nahi vahaeholahai.’
21 Disse-lhe seu senhor: - Muito bem, servo bom e fiel; já que foste fiel no pouco, eu te confiarei muito. Vem regozijar-te com teu senhor.
22 Ige tu taoseni kina (K2,000) maleale keu lohoale au kosive namihai avoe, ‘A tu taoseni kina (K2,000) mai daoale ke di mai tiale ata mole omisi tota kemo tu taoseni kina (K2,000) ko manu. Iale ko bahata malenela.’
22 O que recebeu dois talentos, adiantou-se também e disse: - Senhor, confiaste-me dois talentos; eis aqui os dois outros que lucrei.
23 Ige kosive keu namihai avoe, ‘A keu esemue dua. A keu di moni ke nalieve dua vanu. A monie ese kemo lovie dua vale kemo dana a ebagemai lovi baluga mai aoge ana ke nalinela. Iale lohoge nahi vahaeholahai.’
23 Disse-lhe seu senhor: - Muito bem, servo bom e fiel; já que foste fiel no pouco, eu te confiarei muito. Vem regozijar-te com teu senhor.
24 Ige uani taoseni kina (K1,000) male keu lohoale namihai avoe, ‘Kosive di hilokage au ata negote. A bulu holioholiale kemo ana lovi malenela. Isi a vata haholiale kemo ana tiniege lovi lovonela.
24 Veio, por fim, o que recebeu só um talento: - Senhor, disse-lhe, sabia que és um homem duro, que colhes onde não semeaste e recolhes onde não espalhaste.
25 Iale kemoike di a vabuhavoi tiale vata lovoi a moni mai daoale ke malei abavunu. Iale a moni keike di mai lohoale ko elehanela.’
25 Por isso, tive medo e fui esconder teu talento na terra. Eis aqui, toma o que te pertence.
26 Ige kosiveu avuho loui avoe, ‘A keu esemue toela. A keu neniai di lovi vaholinu. A hilokage dau di bulu holioholiale kemo dana lovi malegei. Isi di vata haholiale kemo dana lovi lovogei.
26 Respondeu-lhe seu senhor: - Servo mau e preguiçoso! Sabias que colho onde não semeei e que recolho onde não espalhei.
27 Iale abege di moni mai aoale ke a mai banikamo mamoge duave. Ilive elike moni ke goloe moleta mage duave. Isito a kateholinu.’
27 Devias, pois, levar meu dinheiro ao banco e, à minha volta, eu receberia com os juros o que é meu.
28 Kateai namihaito au esemu mole namihai avoe, ‘Avuemo moni ke mai uokeve teni taoseni kina (K10,000) maleale ke ominela.
28 Tirai-lhe este talento e dai-o ao que tem dez.
29 Kosealemo oleu moaga maleale kena moaga malei. Isito oleu maleholiale keu bae onobe malelivebene.
29 Dar-se-á ao que tem e terá em abundância. Mas ao que não tem, tirar-se-á mesmo aquilo que julga ter.
30 Iale esemue toela ke mai heie matamae loe ataeau uvulahai ninalahaime monomo hediavomale keve mihatunela.’”
30 E a esse servo inútil, jogai-o nas trevas exteriores; ali haverá choro e ranger de dentes.
31 Iesuu deiada ke loui namigeveito tota hoto mole loui namigevei avoe, “Gabie Atae Esena au atagamo dobai lohoge anelu bahata keabuna avuluvuta lohoi. Ige auna au telona atagatemo ugulamoi atae vaveve kaovai.
31 Quando o Filho do Homem voltar na sua glória e todos os anjos com ele, sentar-se-á no seu trono glorioso.
32 — ausente —
32 Todas as nações se reunirão diante dele e ele separará uns dos outros, como o pastor separa as ovelhas dos cabritos.
33 — ausente —
33 Colocará as ovelhas à sua direita e os cabritos à sua esquerda.
34 Auna kateaito au ada inuteve uale kebiaho loui kosea, ‘Di Mamau la vahaeho vai la hoesegevenu. Iale loholive di Mamau subuta vasohuta vata vaholisito la adave vuvunemo uveve matamae doga vale keve uve.
34 Então o Rei dirá aos que estão à direita: - Vinde, benditos de meu Pai, tomai posse do Reino que vos está preparado desde a criação do mundo,
35 Kosealemo di vaeisege la lovi mai daovalu. Isi di enuisege la e hai daovage di inu. Isi di la oe ohanoi tisege la di mai o hatulu.
35 for I hungered, and ye gave me to eat; I thirsted, and ye gave me to drink; I was a stranger, and ye took me in;
36 Isi di ogoholisege la ogo mai daovalu. Isi di vavahaniasege la di elehai di tedaholu. Isi di dibulae usege la tiale di elehalu.’
36 naked, and ye clothed me; I was ill, and ye visited me; I was in prison, and ye came to me.
37 Auna kateai louge atae duaeau adave inuteve uale keabuna hotove ibina vai avuho loui kosea, ‘Kosive, osiomalela a vaeisege no lovi mai aovalu. Isi a enuisege no e hai aovage a inu.
37 Then shall the righteous answer him saying, Lord, when saw we thee hungering, and nourished thee; or thirsting, and gave thee to drink?
38 Isi oleveike a noe lohosege no a mai o hatulu. Isi a ogoholisege no ogo mai aovalu.
38 and when saw we thee a stranger, and took thee in; or naked, and clothed thee?
39 Isi osiomalelaike a vavahaniasege no a elehai a tedaholu. Isi a dibulae usege no tiale a elehalu. Osiomalelaike no vaveve kateale aemo valu.’
39 and when saw we thee ill, or in prison, and came to thee?
40 Ige auna namigevei loui kosea, ‘Seleveta di la namigevei. Mesoho la oleu di ata molehame ivi holioholialehame ke hoesehavoi vaveve kateale avuemo vale keu daemoike au ke vanu.’
40 And the King answering shall say to them, Verily, I say to you, Inasmuch as ye have done it to one of the least of these my brethren, ye have done it to me.
41 “Auna kateai kebiaho louito au ada agiteve uale kebiaho loui kosea, ‘Lotai evihave. La keau Dilava nimo toela balugalu. Talive Dilavau Seteneta esemuiabetaho vene hodovavesite vai mamoale keve uve.
41 Then shall he say also to those on the left, Go from me, cursed, into eternal fire, prepared for the devil and his angels:
42 Kosealemo di vaeisege la lovi daovaholilu. Isi di enuisege la e hai daovaholilu.
42 for I hungered, and ye gave me not to eat; I thirsted, and ye gave me not to drink;
43 Isi di la oe ohanoi tigeto la di mai o hatuholilu. Isi di ogoholisege la ogo daovaholilu. Isi di vavahaniasege la di tedahoholilu. Isi di dibulae uge la dae tai di elehaholilu.’
43 I was a stranger, and ye took me not in; naked, and ye did not clothe me; ill, and in prison, and ye did not visit me.
44 Auna kateai louge abuna hotove ibina loui namihai kosea, ‘Kosive, osiomalelaike a no oe ohanoi lohoge no a mai o hatuholilu. Isi a vaeai enuai ogoholisi vavahaniai dibulae usege no a elehai a tedahoholilu.’
44 Then shall *they* also answer saying, Lord, when saw we thee hungering, or thirsting, or a stranger, or naked, or ill, or in prison, and have not ministered to thee?
45 Ige auna namigevei loui kosea, ‘Seleveta di la namigevege evive. Laeau di ata molehame keho isiviholisi tedahoholiale keu daike la ke tedahoholilu.’
45 Then shall he answer them saying, Verily I say to you, Inasmuch as ye have not done it to one of these least, neither have ye done it to me.
46 Ige Dilavana vaveve kateale vamale ata kebia hanavege abuna veneu hodovavesite keve ibinae toela malei. Isito vaveve dua vamale atae dua keabuna ehue tiliege ukolikoli malei.”
46 And these shall go away into eternal punishment, and the righteous into life eternal.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 25, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.