Mateus 19
Buka Tumute (KPX) vs NTLH
1 Iesuu hoto ke loui gabiaito Galili vata halei Diodani e houi vata mole ivi Diudia keve tinu.
1 Depois de dizer isso, Jesus saiu da Galileia e foi para a região da Judeia que fica no lado leste do rio Jordão.
2 Keve tige ata moagatahoeau ehovai tilu. Ige au kebiamo vavahanitebia hoesegevenu.
2 Uma grande multidão o seguiu, e ali ele curou os doentes.
3 Isege Balisia ata degomoleau lohoale isiviai lobohavoge au kemo dobai. Isi kateai belahai avoe, “A huhuige keate molena vaveve molehame toela vage koliavena ke halege kena menaka egumai. Emena.”
3 Alguns fariseus chegaram perto dele e, querendo conseguir alguma prova contra ele, perguntaram: — Será que pela nossa
4 Ige Iesuu namigevei avoe, “Lana Bukae Hoto dodaveholilu. Hoto keu loui avoe, ‘Dilavau subuta vata vai malaha vaito avuemo keate vanu.’
4 Jesus respondeu:
5 Kebia vaeveito loui avoe, ‘Mo molena mahinaniege au mamata au neinata halevei au mahinati igaetoai ui.’
5 E Deus disse: “Por isso o homem deixa o seu pai e a sua mãe para se unir com a sua mulher, e os dois se tornam uma só pessoa.”
6 Dilavau subuta kateai lounu. Iale abu bae avui molemo igaegaealivebene. Isito abuna molehi igaetolahai. Kosealemo Dilavaike kebia malevei igaetoige abu mole holoevei igaetoalu. Katealemo atabe lako kebia tasalievelive.”
6 Assim já não são duas pessoas, mas uma só. Portanto, que ninguém separe o que Deus uniu.
7 Kateai louge Balisia ataeau belahai avoe, “Isito osialemoike Moseseu menaka mole hisaliai ataho loui avoe, ‘Ata oleu au mahina haleho vaniege talive mahina haleveve beba mai lohoi au mahina omisito bae halei.’”
7 Os fariseus perguntaram: — Nesse caso, por que é que Moisés permitiu ao homem mandar a sua esposa embora se der a ela um documento de divórcio?
8 Ige Iesuu namigevei avoe, “Subuta Dilavau vata vai menaka kateale mamoholinu. Isito Dilava menaka ehovaveve kemo la uvuu toloike vage Moseseu mahina haleveve humaha ke alavonu.
8 Jesus respondeu:
9 Iale di louge evive. Mesoho keate moleu au kolia vavae vaveve toela vaholisege koliaveu halei keate mole melameniege au keate ke vavamoike au ke vavoloanu.”
9 Portanto, eu afirmo a vocês o seguinte: o homem que mandar a sua esposa embora, a não ser em caso de adultério, se tornará adúltero se casar com outra mulher.
10 Kateige esemuiabeau namihai avoe, “Mahina melameveve menaka keu kateai toloige no mahinuvuholige duave.”
10 Os discípulos de Jesus disseram: — Se é esta a situação entre o homem e a sua esposa, então é melhor não casar.
11 Ige Iesuu namigevei avoe, “Ata bahataeau bae di louale hoto ke evilivebene. Isito Dilavau lulele oveale ke unahaeabuna hoto ke mai.
11 Jesus respondeu:
12 Isito mahinuvuholimale ke vaveveu koseanu. Ata degomoleau neinuvuiabeau houevege vavaeabeu toelanu. Ige degomoleau ataeau mahinuvuveve humaha ke aiohavolu. Isege ata degomoleau isiviholilu mahinuvulahaliho. Ebiau isivilahai Dilava adae vuvunemo uveve ke hotomo negolahai. Iale oleu isiviai hoto ko evisi maho vage halege au mai.”
12 Pois há razões diferentes que tornam alguns homens incapazes para o casamento: uns, porque nasceram assim; outros, porque foram castrados; e outros ainda não casam por causa do
13 Iesuu hoto ke louge uoholisege ataeau eseese malevei Iesue lohoi isivialeike Iesuu au ada mai tataeabemo mamoi abuho guliguliai. Kateige Iesu esemuiau kebia iovei avoe, “Halevai teve.”
13 Depois disso, algumas pessoas levaram as suas crianças para Jesus pôr as mãos sobre elas e orar, mas os discípulos repreenderam as pessoas que fizeram isso.
14 Ige Iesuu namigevei avoe, “Lainaho eseese kebia keluevelive. Isege abu dae lohoi. Kosealemo eseese kebia uvu nahate vamale keabuna Dilava adae vuvunemo ui.”
14 Aí ele disse:
15 Kateai loui au ada mai tataeabemo mamoi abuho guliguliai gabiaito halei tinu.
15 Então Jesus pôs as mãos sobre elas e foi embora.
16 Vani mole malaha moleu lohoale Iesu belahai avoe, “No haivemale ata, dana ono vade igae dua vai bae ukolikoli mai.”
16 Certa vez um homem chegou perto de Jesus e perguntou: — Mestre, o que devo fazer de bom para conseguir a vida eterna?
17 Ige Iesuu namihai avoe, “Osialemoike a vaveve duaho di belahama. Dilava igae keu vaveve dua vamale ata. Iale a isiviai ukolikoli maliho vaniege menakave ehomanela.”
17 Jesus respondeu:
18 Ige au belahai avoe, “Menaka olete dana ehomai.” Ige Iesuu namihai avoe, “Ainaho ata havegelive. Ainaho mole keatehi ladevegelive. Ainaho mole vavogevelive. Ainaho mole lobogevelive.
18 — Que mandamentos? — perguntou ele. Jesus respondeu:
19 A mamata a neinata hoto evisi hoesegevenela. Isi a ebika isivi omisi hoesehavoale ke nahate a vavamo umale kebiata isivi ovei hoesegevenela.”
19 respeite o seu pai e a sua mãe e ame os outros como você ama a você mesmo.”
20 Ige ata keu namihai avoe, “Di subuta menaka ke bahata ehomanu. Iale dana ono vade igaeta vai ukolikoli mai.”
20 — Eu tenho obedecido a todos esses mandamentos! — respondeu o moço. — O que mais me falta fazer?
21 Ige Iesuu avuho loui avoe, “A isiviai duave seleve valiho vaniege talive a kunai ke bahata malei voiai moni ke malei kunaiholimale kebia oveito lohoi di ehomanela. Ilive elike otogoe ibinae dua manela.”
21 Jesus respondeu:
22 Ige ata keu ke evisime uvuai tinu. Kosealemo keu kunai balugate.
22 Quando o moço ouviu isso, foi embora triste, pois era muito rico.
23 Ige Iesuu au esemu namigevei avoe, “Di la namigevege evive. Kunaite keau otogoe tiveve keu tolo seleveanu.
23 Jesus então disse aos discípulos:
24 Iale di tota hoto mole louge evive. Ovo mole ivi kamela keu nilae vahamo tiveve keu anekianu. Iale ke nahate kunaiteau otogoe tiveve keta anekianu.”
24 E digo ainda que é mais difícil um rico entrar no Reino de Deus do que um camelo passar pelo fundo de uma agulha.
25 Ige esemuiabeau hoto ke evisi vikolahai belahai avoe, “Kunaite keau otogoe tioholige oleme igae abuna otogoe tai.”
25 Quando ouviram isso, os discípulos ficaram muito admirados e perguntavam: — Então, quem é que pode se salvar?
26 Ige Iesuu kebia nibievei tumutumuai abuho loui avoe, “Kunaite keau otogoe tiveve keu ataemo anekianu. Isito Dilavaemo vaveve ke bahataeau anekiholilu.”
26 Jesus olhou para eles e respondeu:
27 Kateige Bitau namihai avoe, “Di louge evi. Noeau no onobenobe bahata halevai a ehovalu. Iale noeabuna onole malei.”
27 Aí Pedro disse: — Veja! Nós deixamos tudo e seguimos o senhor. O que é que nós vamos ganhar?
28 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Di la namigevei. Dilavau onobenobe bahata hoesegevege dogamale vani kela Atae Esena au telona atagatemo ugulamoge di ehovamale la kebiata lana telona tuelomo (12) uguiavoi bae Iselala valada tuelo (12) kebia nibievei vaveveabe kaoveve.
28 Jesus respondeu:
29 Ige olemeau di ivimo abu o abu vata, abu mohoho, abu mahoho kebia halevei abu mamuvu, abu neinuvu, abu ese kebiata halevei di lovi vage Dilavana vani kela abu haleveale ke ibinaho onobenobe baluga ovei ukolikolita ovei.
29 E todos os que, por minha causa, deixarem casas, irmãos, irmãs, pai, mãe, filhos ou terras receberão cem vezes mais e também a vida eterna.
30 Isito ata moagaeau aike uli holiale keabuna bae gabi holisi. Isege ata moagaeau aike gabi holiale keabuna bae uli holisi.”
30 Muitos que agora são os primeiros serão os últimos, e muitos que agora são os últimos serão os primeiros.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Mateus 19, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.