Lucas 10
Buka Tumute (KPX) vs NTLH
1 Iesuu vaveve kateale vage uoholige ke iae au esemu seveniti (70) malevei isiviale abuibuiai hanavege keau vasohuta talive o bahata keve ata haivesege Iesuu bae gabie ehovei tai.
1 Depois disso o Senhor escolheu mais setenta e dois dos seus seguidores e os enviou de dois em dois a fim de que fossem adiante dele para cada cidade e lugar aonde ele tinha de ir.
2 Isi namigevei avoe, “Lovi moagaeau baelahalu. Isito lovi ke malei valahumo otoveveve ataeau moagaholilu. Iale bulu ke biageho guliguliage au lovi ke malei otoveveve ata hanavege abu lovive bahata malei otovei.”
2 Antes de os enviar, ele disse:
3 Isi tota loui avoe, “La keau mamoe ese nahate. Tobalu kebia vigomo di la hanavema.
3 Vão! Eu estou mandando vocês como ovelhas para o meio de lobos.
4 La tiho valiege lainaho moni, mogamoga isi tamakata matagevelive. Isi humahala tiliege atahi belehovoi abuhi nona halevave.
4 Não levem bolsa, nem sacola, nem sandálias. E não parem no caminho para cumprimentar ninguém.
5 Talive la o oletemo biloluviliege o kebia ata hoesegeveve.
5 Quando entrarem numa casa, façam primeiro esta saudação: “Que a paz esteja nesta casa!”
6 Ige abu la hoto evige la kebia hoesegeveale hoto abuho louale kena abuemo vuvuneai. Isito mesoho abu la hoto evioholige la kebia hoesegeveale keu bae abuemo vuvunealivebene.
6 Se um homem de paz morar ali, deixem a saudação com ele; mas, se o homem não for de paz, retirem a saudação.
7 Abu la hoto mage lainaho bae o degomolebiatala vealuvilive. Isito o ke igae uvumo uve. Isime abu lovi onole laovege ke ive. Kosealemo la di lovi vale ke ibinahoike abu ke lovi laovelu.
7 Fiquem na mesma casa e comam e bebam o que lhes oferecerem, pois o trabalhador merece o seu salário. Não fiquem mudando de uma casa para outra.
8 La o oleve keve tige ataeau la hoesegevei lovi laovege ke ive.
8 — Quando entrarem numa cidade e forem bem-recebidos, comam a comida que derem a vocês.
9 Isi o kemo ata vavahaniteau uge kebia hoesegeveve. Isi namigevei kosea, ‘Ataeau Dilava adae vuvunemo uveve vaniu aike lohoma.’
9 Curem os doentes daquela cidade e digam ao povo dali: “O
10 Isito la o oleve keve tige abu la hoesegeveholige halevai talive o ke ivila lavisi bae abuho louve.
10 Porém, quando entrarem numa cidade e não forem bem-recebidos, vão pelas ruas, dizendo:
11 Namigevei loui kosea, ‘La oe vatau no veloe votomo uale ko noeabuna tota la omo sesilahai. Iale ko elehai huhulahave. Ataeau Dilava adae vuvunemo uveve hoto no mai lohoge la avuho isiviholilu.’
11 “Até a poeira desta cidade que grudou nos nossos pés nós sacudimos contra vocês! Mas lembrem disto: o Reino de Deus chegou até vocês.”
12 Iale kemo di la namigevei. Dilava kotae vaniu lohoge au vata ko aiohavomale vanila keabuna bae vatehani malei. Subuta Sodoma ataeau maleale keu eseve. Isito keabuna bae vatehani baluga seleve malei.”
12 E Jesus disse mais isto:
13 “Kolasini ata la nohovu. Isi Betesaida ata la nohovu. Vatehani balugana bae laemo lohoi. Kosealemo di laemo vikoe vaveve moaga vaevege la ke elehaito la vaveve toelamo hoideveholilu. Subuta Taea isi Saidoni keve di vaveve kateale vatebene abu ogo bukate hatui uti hohuvai uvulahai abu vaveve toela halevalu. Isito laeau kateholilu.
13 Jesus continuou:
14 Iale Dilavana au kotae vanila vatehani baluga laoveito Taea isi Saidoni ata kebia vatehani eseve ovei.
14 No Dia do Juízo, Deus terá mais pena de Tiro e de Sidom do que de vocês, Corazim e Betsaida!
15 Isi Kabenumu ataea, di laheho louge evive. La keau isiviale la ebia tabagevei malei otogoe otovei. Isito di la namigevei. La keabuna veneu lahai hodovavesite keve tihatuve.”
15 E você, cidade de Cafarnaum, acha que vai subir até o céu? Pois será jogada no
16 Kateai louito au esemu namigevei avoe, “Olete abuna la hoto eviliege abuna di hotota evisi. Isito olete abuna la hoto hamaliege abuna di hotota hamai. Isi olete abuna di hoto hamaliege keabuna di hanavoale ke hotota hamai.”
16 Então disse aos discípulos:
17 Iniale vani mole ata bahata seveniti (70) keau vahaeho balugata hoidevei lohoale Iesuho loui avoe, “No Kosive, no a ivimo munanae toela kebia namigevege abu no hoto evilu.”
17 Os setenta e dois voltaram muito alegres e disseram a Jesus: — Até os demônios nos obedeciam quando, pelo poder do nome do senhor, nós mandávamos que saíssem das pessoas!
18 Hoto kateale louge Iesuu namigevei avoe, “La vaveve kateale vage di elehage hatau nivolekale ke nahate Setene vuvuneu solekavesite uoholinu.
18 Jesus respondeu:
19 Di hoto evive. Di nego mai laovenu. Iale la bahoe Setene ke vuvuneu bae laemo negoalivebene. Iale la utee toela isi haeho kebiamo dage abu bae la uagevelivebene. Ige vaveve toelabeu bae la aiogevelivebene.
19 Escutem! Eu dei a vocês poder para pisar cobras e escorpiões e para, sem sofrer nenhum mal, vencer a força do inimigo.
20 Lainaho munanae toelaeau la hoto eviale kemo vahaehoalive. Isito otogoe la iviu uale kemo bae vahaeholahave.”
20 Porém não fiquem alegres porque os espíritos maus lhes obedecem, mas sim porque o nome de cada um de vocês está escrito no céu.
21 Kateimale vanila Munana Tumuteu Iesu mai vahaehotige au vahaeho baluganu. Isi loui avoe, “Di Mama, au otogota vatata Kosive. A a lulele malei luleleholiale kebia ovenu. Isito vatae ataeau abu ebika tabagevei kemo luleleage a lulele malei kebia oveholinu. Di Mama, a kateale vale keu a isivilike. Katealemo di a hoesehavoma.”
21 Naquele momento, pelo poder do Espírito Santo, Jesus ficou muito alegre e disse:
22 Kateai louito ata namigevei avoe, “Di Mamau onobenobe bahata daonu. Ige ataeau Moveta Mamaveta hilokaholilu. Isito Mamave igaeike au Mo hiloka seleveanu. Ige Move igaeike au Mama hiloka seleveai isivive ata tabagevei lulele ovege abu Mamave hilokalu.”
22 — O meu Pai me deu todas as coisas. Ninguém sabe quem é o Filho, a não ser o Pai; e ninguém sabe quem é o Pai, a não ser o Filho e também aqueles a quem o Filho quiser mostrar quem o Pai é.
23 Hoto kateale louge uoholige au esemu unahaho loui avoe, “Laeau hoeselahalu. Kosealemo onobenobe bahata di vamale ke la elehalu.
23 Então Jesus virou-se para os discípulos e disse só para eles:
24 Isito di la namigevege evive. Subuta beloveta isi vatae kosive keau isiviale la elehale ke nahate elehai. Isito abu elehaholilu. Isi abu isiviale la eviale ke nahate abuta evisi. Isito abu ke eviholilu.”
24 Eu afirmo a vocês que muitos
25 Kateige menaka haivemale malaha moleu hovelahai isiviale Iesu lobohavoi. Isi namihai avoe, “No haivemale ata, dana onole vai bae ukolikoli mai.”
25 Um mestre da Lei se levantou e, querendo encontrar alguma prova contra Jesus, perguntou: — Mestre, o que devo fazer para conseguir a vida eterna?
26 Ige Iesuu namihai avoe, “Bukae Hotou hisaiale kemo a hoto oleteale dodavenu.”
26 Jesus respondeu:
27 Ige malaha keu namihai avoe, “A uvu bahata, a isivi bahata, a nego bahata, isi a lulele bahata malei a Kosive baluga Dilava omisi hoesehavonela. Isi a a ebika hoesehavoale ke nahate a haokuvu kebiata isivi ovei hoesegevenela.”
27 O homem respondeu: — “Ame o Senhor, seu Deus, com todo o coração, com toda a alma, com todas as forças e com toda a mente. E ame o seu próximo como você ama a você mesmo.”
28 Ige Iesuu avuho loui avoe, “A hoto keu inutolotoloale ke nahate vaime bae ukolikoli manela.”
28 — A sua resposta está certa! — disse Jesus. — Faça isso e você viverá.
29 Ige malaha keu ata tedaeveliho isiviholialelua Iesu hoto ke evisi loui avoe, “Di haokaike ole.”
29 Porém o mestre da Lei, querendo se desculpar, perguntou: — Mas quem é o meu próximo?
30 Ige Iesuu malaha ke namihai loui avoe, “Malaha moleu Dielusalema halei Dielikoe tisege laskoloe ataeau humaha tavae evudei ogove dikohai hamai ehalovage au nibedai lahai ua.
30 Jesus respondeu assim:
31 Lahai usege Diue dubu nalimale ata moleu humaha nehe kela tiniale malaha nehe abu hamai mai humaha vavae ehalovale ke elehai aehai halei tinu.
31 Acontece que um sacerdote estava descendo por aquele mesmo caminho. Quando viu o homem, tratou de passar pelo outro lado da estrada.
32 Ige Livai malaha moleu humaha nehe ke igaela tinu. Keve tiniale malaha nehe ke elehaito aehai tinu.
32 Também um
33 Ige Samalia ata moleu humaha kela tinu. Malaha keu Diue ata holioholinu. Isito keu tiale malaha nehe ke elehai avuho uvuanu.
33 Mas um
34 Isime tiale abu hamale ke ohe hoesegevei mulamulai vilianu. Isi malaha ke ebagemai mai au ovoe golomo mamoi avuti tiliale ladevemale o moleve tilu. Isi vavi kemo hoesehavoi avuti ua.
34 Então chegou perto dele, limpou os seus ferimentos com azeite e vinho e em seguida os enfaixou. Depois disso, o samaritano colocou-o no seu próprio animal e o levou para uma pensão, onde cuidou dele.
35 Iniale vavita hovelahai mune bai baluga malei o ke nalimale malaha omisi namihai avoe, ‘Ko mai malaha ke nalisi hoesehavonela. Ilive vani mole di tota hoilahai loholive a avuemo vaesute hatuale ke dana bae tota aoi.’”
35 No dia seguinte, entregou duas moedas de prata ao dono da pensão, dizendo:
36 Deiada kateale louge uoholige au malaha ke namihai avoe, “A huhuige malaha abuita igaeta kebia vigomo oleteu abu malaha nehe hamale keti haokanu.”
36 Então Jesus perguntou ao mestre da Lei:
37 Ige malaha keu Iesu namihai avoe, “Avuho uvuai hoesehavoale ata ke.” Ige Iesuu avuho loui avoe, “Seleveike. Iale ata talive ke nahate vanela.”
37 — Aquele que o socorreu! — respondeu o mestre da Lei. E Jesus disse:
38 Iesuu hoto kateale louge uoholige au esemu holoevei tialeau keate mole ivi Mata ke oe tige au malevei o hatuevenu.
38 Jesus e os seus discípulos continuaram a sua viagem e chegaram a um povoado. Ali uma mulher chamada Marta o recebeu na casa dela.
39 Isege hohove Meli keu o kemo ua. Iale Iesuu hoto lousege hohoveu velove heimo ugulamoi ui hotove ke gaeahavoma.
39 Maria, a sua irmã, sentou-se aos pés do Senhor e ficou ouvindo o que ele ensinava.
40 Isege Matau ahuvela lovi vanata Meliho itumuai lohoaleu Iesu namihai avoe, “Kosive, a huhuige di hohou di tedahoholisito keve ugulamoi uge kena duave. Ana vali iomage au loholive di tedahoi.”
40 Marta estava ocupada com todo o trabalho da casa. Então chegou perto de Jesus e perguntou: — O senhor não se importa que a minha irmã me deixe sozinha com todo este trabalho? Mande que ela venha me ajudar.
41 Kateai louge Iesuu namihai avoe, “Mata, a keu unie hani huhu baluganu. Isi a kemo huhuihuhuibe ni mole vanu.
41 Aí o Senhor respondeu:
42 Isito di hotoe dua eviveve keu baluga. Iale Meliu vaveve keho isiviai vanu. Iale atabeu bae vaveve ke avuemo malivebene.”
42 mas apenas uma é necessária! Maria escolheu a melhor de todas, e esta ninguém vai tomar dela.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 10, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.