Lucas 10

Buka Tumute (KPX) vs NAA

Sair da comparação
NAA Nova Almeida Atualizada 2017
1 Iesuu vaveve kateale vage uoholige ke iae au esemu seveniti (70) malevei isiviale abuibuiai hanavege keau vasohuta talive o bahata keve ata haivesege Iesuu bae gabie ehovei tai.
1 Depois disso, o Senhor escolheu outros setenta e os enviou de dois em dois, para que fossem adiante dele a cada cidade e lugar onde ele haveria de passar.
2 Isi namigevei avoe, “Lovi moagaeau baelahalu. Isito lovi ke malei valahumo otoveveve ataeau moagaholilu. Iale bulu ke biageho guliguliage au lovi ke malei otoveveve ata hanavege abu lovive bahata malei otovei.”
2 E lhes disse:
3 Isi tota loui avoe, “La keau mamoe ese nahate. Tobalu kebia vigomo di la hanavema.
3 Vão! Eis que eu os envio como cordeiros para o meio de lobos.
4 La tiho valiege lainaho moni, mogamoga isi tamakata matagevelive. Isi humahala tiliege atahi belehovoi abuhi nona halevave.
4 Não levem bolsa, nem sacola, nem sandálias; e não saúdem ninguém pelo caminho.
5 Talive la o oletemo biloluviliege o kebia ata hoesegeveve.
5 Ao entrarem numa casa, digam primeiro: “Paz seja nesta casa!”
6 Ige abu la hoto evige la kebia hoesegeveale hoto abuho louale kena abuemo vuvuneai. Isito mesoho abu la hoto evioholige la kebia hoesegeveale keu bae abuemo vuvunealivebene.
6 Se houver ali uma pessoa que ama a paz, sobre ela repousará a paz de vocês; se não houver, a paz voltará sobre vocês.
7 Abu la hoto mage lainaho bae o degomolebiatala vealuvilive. Isito o ke igae uvumo uve. Isime abu lovi onole laovege ke ive. Kosealemo la di lovi vale ke ibinahoike abu ke lovi laovelu.
7 Fiquem na mesma casa, comendo e bebendo do que eles tiverem; porque o trabalhador é digno do seu salário. Não fiquem mudando de casa em casa.
8 La o oleve keve tige ataeau la hoesegevei lovi laovege ke ive.
8 Quando entrarem numa cidade e ali forem bem-recebidos, comam do que lhes for oferecido.
9 Isi o kemo ata vavahaniteau uge kebia hoesegeveve. Isi namigevei kosea, ‘Ataeau Dilava adae vuvunemo uveve vaniu aike lohoma.’
9 Curem os doentes que nela houver e digam ao povo dali: “O Reino de Deus se aproximou de vocês.”
10 Isito la o oleve keve tige abu la hoesegeveholige halevai talive o ke ivila lavisi bae abuho louve.
10 Porém, quando entrarem numa cidade e não forem bem-recebidos, saiam pelas ruas, dizendo:
11 Namigevei loui kosea, ‘La oe vatau no veloe votomo uale ko noeabuna tota la omo sesilahai. Iale ko elehai huhulahave. Ataeau Dilava adae vuvunemo uveve hoto no mai lohoge la avuho isiviholilu.’
11 “Até o pó desta cidade, que grudou nos nossos pés, sacudimos contra vocês! No entanto, saibam que está próximo o Reino de Deus.”
12 Iale kemo di la namigevei. Dilava kotae vaniu lohoge au vata ko aiohavomale vanila keabuna bae vatehani malei. Subuta Sodoma ataeau maleale keu eseve. Isito keabuna bae vatehani baluga seleve malei.”
12 Eu digo a vocês que, naquele dia, haverá menos rigor para Sodoma do que para aquela cidade.
13 “Kolasini ata la nohovu. Isi Betesaida ata la nohovu. Vatehani balugana bae laemo lohoi. Kosealemo di laemo vikoe vaveve moaga vaevege la ke elehaito la vaveve toelamo hoideveholilu. Subuta Taea isi Saidoni keve di vaveve kateale vatebene abu ogo bukate hatui uti hohuvai uvulahai abu vaveve toela halevalu. Isito laeau kateholilu.
13 — Ai de você, Corazim! Ai de você, Betsaida! Porque, se em Tiro e em Sidom se tivessem operado os milagres que foram feitos em vocês, há muito que elas teriam se arrependido, assentadas em pano de saco e cinza.
14 Iale Dilavana au kotae vanila vatehani baluga laoveito Taea isi Saidoni ata kebia vatehani eseve ovei.
14 Mas, no Juízo, haverá menos rigor para Tiro e Sidom do que para vocês.
15 Isi Kabenumu ataea, di laheho louge evive. La keau isiviale la ebia tabagevei malei otogoe otovei. Isito di la namigevei. La keabuna veneu lahai hodovavesite keve tihatuve.”
15 — E você, Cafarnaum, pensa que será elevada até o céu? Será jogada no inferno!
16 Kateai louito au esemu namigevei avoe, “Olete abuna la hoto eviliege abuna di hotota evisi. Isito olete abuna la hoto hamaliege abuna di hotota hamai. Isi olete abuna di hoto hamaliege keabuna di hanavoale ke hotota hamai.”
16 — Quem ouve vocês ouve a mim; e quem rejeita vocês é a mim que rejeita; quem, porém, me rejeita está rejeitando aquele que me enviou.
17 Iniale vani mole ata bahata seveniti (70) keau vahaeho balugata hoidevei lohoale Iesuho loui avoe, “No Kosive, no a ivimo munanae toela kebia namigevege abu no hoto evilu.”
17 Então os setenta voltaram, cheios de alegria, dizendo: — Senhor, em seu nome os próprios demônios se submetem a nós!
18 Hoto kateale louge Iesuu namigevei avoe, “La vaveve kateale vage di elehage hatau nivolekale ke nahate Setene vuvuneu solekavesite uoholinu.
18 Jesus lhes disse:
19 Di hoto evive. Di nego mai laovenu. Iale la bahoe Setene ke vuvuneu bae laemo negoalivebene. Iale la utee toela isi haeho kebiamo dage abu bae la uagevelivebene. Ige vaveve toelabeu bae la aiogevelivebene.
19 Eis que eu dei a vocês autoridade para pisarem cobras e escorpiões e sobre todo o poder do inimigo, e nada, absolutamente, lhes causará dano.
20 Lainaho munanae toelaeau la hoto eviale kemo vahaehoalive. Isito otogoe la iviu uale kemo bae vahaeholahave.”
20 No entanto, alegrem-se, não porque os espíritos se submetem a vocês, e sim porque o nome de cada um de vocês está registrado no céu.
21 Kateimale vanila Munana Tumuteu Iesu mai vahaehotige au vahaeho baluganu. Isi loui avoe, “Di Mama, au otogota vatata Kosive. A a lulele malei luleleholiale kebia ovenu. Isito vatae ataeau abu ebika tabagevei kemo luleleage a lulele malei kebia oveholinu. Di Mama, a kateale vale keu a isivilike. Katealemo di a hoesehavoma.”
21 Naquela hora, Jesus exultou no Espírito Santo e exclamou:
22 Kateai louito ata namigevei avoe, “Di Mamau onobenobe bahata daonu. Ige ataeau Moveta Mamaveta hilokaholilu. Isito Mamave igaeike au Mo hiloka seleveanu. Ige Move igaeike au Mama hiloka seleveai isivive ata tabagevei lulele ovege abu Mamave hilokalu.”
22 — Tudo me foi entregue por meu Pai. Ninguém sabe quem é o Filho, a não ser o Pai; e também ninguém sabe quem é o Pai, a não ser o Filho e aquele a quem o Filho o quiser revelar.
23 Hoto kateale louge uoholige au esemu unahaho loui avoe, “Laeau hoeselahalu. Kosealemo onobenobe bahata di vamale ke la elehalu.
23 E, voltando-se para os seus discípulos, Jesus lhes disse em particular:
24 Isito di la namigevege evive. Subuta beloveta isi vatae kosive keau isiviale la elehale ke nahate elehai. Isito abu elehaholilu. Isi abu isiviale la eviale ke nahate abuta evisi. Isito abu ke eviholilu.”
24 Pois eu lhes digo que muitos profetas e reis quiseram ver o que vocês estão vendo, mas não viram; e quiseram ouvir o que vocês estão ouvindo, mas não ouviram.
25 Kateige menaka haivemale malaha moleu hovelahai isiviale Iesu lobohavoi. Isi namihai avoe, “No haivemale ata, dana onole vai bae ukolikoli mai.”
25 E eis que certo homem, intérprete da Lei, se levantou com o objetivo de pôr Jesus à prova e lhe perguntou: — Mestre, que farei para herdar a vida eterna?
26 Ige Iesuu namihai avoe, “Bukae Hotou hisaiale kemo a hoto oleteale dodavenu.”
26 Então Jesus lhe perguntou:
27 Ige malaha keu namihai avoe, “A uvu bahata, a isivi bahata, a nego bahata, isi a lulele bahata malei a Kosive baluga Dilava omisi hoesehavonela. Isi a a ebika hoesehavoale ke nahate a haokuvu kebiata isivi ovei hoesegevenela.”
27 A isto ele respondeu: — “Ame o Senhor, seu Deus, de todo o seu coração, de toda a sua alma, com todas as suas forças e todo o seu entendimento.” E: “Ame o seu próximo como você ama a si mesmo.”
28 Ige Iesuu avuho loui avoe, “A hoto keu inutolotoloale ke nahate vaime bae ukolikoli manela.”
28 Então Jesus lhe disse:
29 Ige malaha keu ata tedaeveliho isiviholialelua Iesu hoto ke evisi loui avoe, “Di haokaike ole.”
29 Mas ele, querendo justificar-se, perguntou a Jesus: — Quem é o meu próximo?
30 Ige Iesuu malaha ke namihai loui avoe, “Malaha moleu Dielusalema halei Dielikoe tisege laskoloe ataeau humaha tavae evudei ogove dikohai hamai ehalovage au nibedai lahai ua.
30 Jesus prosseguiu, dizendo:
31 Lahai usege Diue dubu nalimale ata moleu humaha nehe kela tiniale malaha nehe abu hamai mai humaha vavae ehalovale ke elehai aehai halei tinu.
31 Por casualidade, um sacerdote estava descendo por aquele mesmo caminho e, vendo aquele homem, passou de largo.
32 Ige Livai malaha moleu humaha nehe ke igaela tinu. Keve tiniale malaha nehe ke elehaito aehai tinu.
32 De igual modo, um levita descia por aquele lugar e, vendo-o, passou de largo.
33 Ige Samalia ata moleu humaha kela tinu. Malaha keu Diue ata holioholinu. Isito keu tiale malaha nehe ke elehai avuho uvuanu.
33 Certo samaritano, que seguia o seu caminho, passou perto do homem e, vendo-o, compadeceu-se dele.
34 Isime tiale abu hamale ke ohe hoesegevei mulamulai vilianu. Isi malaha ke ebagemai mai au ovoe golomo mamoi avuti tiliale ladevemale o moleve tilu. Isi vavi kemo hoesehavoi avuti ua.
34 E, aproximando-se, fez curativos nos ferimentos dele, aplicando-lhes óleo e vinho. Depois, colocou aquele homem sobre o seu próprio animal, levou-o para uma hospedaria e tratou dele.
35 Iniale vavita hovelahai mune bai baluga malei o ke nalimale malaha omisi namihai avoe, ‘Ko mai malaha ke nalisi hoesehavonela. Ilive vani mole di tota hoilahai loholive a avuemo vaesute hatuale ke dana bae tota aoi.’”
35 No dia seguinte, separou dois denários e os entregou ao hospedeiro, dizendo: “Cuide deste homem. E, se você gastar algo a mais, farei o reembolso quando eu voltar.”
36 Deiada kateale louge uoholige au malaha ke namihai avoe, “A huhuige malaha abuita igaeta kebia vigomo oleteu abu malaha nehe hamale keti haokanu.”
36 Então Jesus perguntou:
37 Ige malaha keu Iesu namihai avoe, “Avuho uvuai hoesehavoale ata ke.” Ige Iesuu avuho loui avoe, “Seleveike. Iale ata talive ke nahate vanela.”
37 O intérprete da Lei respondeu: — O que usou de misericórdia para com ele. Então Jesus lhe disse:
38 Iesuu hoto kateale louge uoholige au esemu holoevei tialeau keate mole ivi Mata ke oe tige au malevei o hatuevenu.
38 Quando eles seguiam viagem, Jesus entrou numa aldeia. E certa mulher, chamada Marta, hospedou-o na sua casa.
39 Isege hohove Meli keu o kemo ua. Iale Iesuu hoto lousege hohoveu velove heimo ugulamoi ui hotove ke gaeahavoma.
39 Marta tinha uma irmã, chamada Maria, que, assentada aos pés do Senhor, ouvia o seu ensino.
40 Isege Matau ahuvela lovi vanata Meliho itumuai lohoaleu Iesu namihai avoe, “Kosive, a huhuige di hohou di tedahoholisito keve ugulamoi uge kena duave. Ana vali iomage au loholive di tedahoi.”
40 Marta agitava-se de um lado para outro, ocupada em muitos serviços. Então se aproximou de Jesus e disse: — O Senhor não se importa com o fato de minha irmã ter deixado que eu fique sozinha para servir? Diga-lhe que venha me ajudar.
41 Kateai louge Iesuu namihai avoe, “Mata, a keu unie hani huhu baluganu. Isi a kemo huhuihuhuibe ni mole vanu.
41 Mas o Senhor respondeu:
42 Isito di hotoe dua eviveve keu baluga. Iale Meliu vaveve keho isiviai vanu. Iale atabeu bae vaveve ke avuemo malivebene.”
42 mas apenas uma é necessária. Maria escolheu a boa parte, e esta não lhe será tirada.

Ler em outra tradução

Comparar com outra

Estude este capítulo no WhatsApp

Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Lucas 10, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.