Gálatas 2
Buka Tumute (KPX) vs NVT
1 Di Dielusalema halei tiale vagana votiniu (14) uoholige no Banabasiti Taitasi melavei avuluvuta Dielusalemae tota hoidevei tilu.
1 Catorze anos depois, voltei a Jerusalém, dessa vez com Barnabé, e Tito também nos acompanhou.
2 Dilavau di namihage di keve tiale Diue ata holioholiale kebiaho di loumale ke loui Dielusalema dubue kosive haivenu. Di ekalesia bahata haiveholisito kosive kebia unaha haivei isivialeike keau di vaveve ke evisi hilokage di lovi di subuta vamale isi nova vamale keau seleve holilu.
2 Fui para lá por causa de uma revelação. Reuni-me em particular com os líderes e compartilhei com eles as boas-novas que tenho anunciado aos gentios. Queria me certificar de que estávamos de acordo, pois temia que meus esforços, anteriores e presentes, fossem considerados inúteis.
3 Di kebia haivege keau di hoto evisi malu. Di keve uge di haoka Taitasi keta ua. Keu Diue ata holioholinu. Isito keu Giliki ata. Iale keau di hoto evisi male kemo isiviholialeike Taitasi hanavoge au Diue vaveve vai au vudie vate etuleliho.
3 Mas eles me apoiaram e nem sequer exigiram que Tito, que me acompanhava, fosse circuncidado, embora fosse gentio.
4 Isito loboe evievi ata keau lohoale evievi atae vaveve nahate vai hovedevei Taitasi namihai loui avoe, “A vudie vate etulenela.” Ata keau abu vaveve mahogovai tobekai lohoaleau isivialeike Iesu Kelisou no malevege no Diue menaka ehovaholiale ke abu kaovai elehaito no malevege no isiviabe ke unaha vai Diue menaka ehovagei.
4 Essa questão foi levantada apenas por causa de alguns falsos irmãos que se infiltraram em nosso meio para nos espionar e nos tirar a liberdade que temos em Cristo Jesus. Sua intenção era nos escravizar,
5 Keau katelahage no kebia hoto evisi isiviabehame vaholilu. Isito no hotoeabe hamai isivialeike loboe hoto ke bamui. Ige elike kemo lana hoto seleve ke mai hilokage Dilavana la evievimo la malevei.
5 mas não cedemos a eles nem por um momento, a fim de preservar a verdade das boas-novas para vocês.
6 Isito Dielusalema keve dubue Kosive nehe degomole keau uito di kebia huhueveholinu. Kosealemo Dilavau bae atae vavae vaveve ke huhuai kaovalivebene. Isito auna atae uvu unaha kaovai ke unaha huhuigei. Iale di kosive kebiaho di deiada louge keau Diue vaveve kemo hotobe loui di namihaholilu.
6 Quanto aos líderes — cuja reputação, a propósito, não fez diferença alguma para mim, pois Deus não age com favoritismo —, nada tiveram a acrescentar àquilo que eu pregava.
7 Keau di hoto ke evisi hilokage Dilavau lovi ke mai daonu. Ilike vage di tiale hotoe dua loui Diue ata holioholiale kebia haivenu. Keau hilokage Dilavau subuta Bita ebagemage Bitau hotoe dua loui Diue ata kebia haiveale ke nahate Dilavau data ebagemanu.
7 Ao contrário, viram que me havia sido confiada a responsabilidade de anunciar as boas-novas aos gentios, assim como a Pedro tinha sido confiada a responsabilidade de anunciar as boas-novas aos judeus.
8 Dilavau vuvune mai daoge di abostoloe lovi vai Diue ata holioholiale kebia haivema. Dilavau subuta kateai vuvune mai Bita omige Bitau abostolo lovi vai Diue ata haivema.
8 Pois o mesmo Deus que atuou por meio de Pedro como apóstolo aos judeus também atuou por meu intermédio como apóstolo aos gentios.
9 Bita igaeu lovi ke vaholinu. Isito Diemisi, Bita isi Dioni keau lovi ke kosivea. Iale keau hilokage Dilavaike daho lovi ke ebagemanu. Ige kosive keau data Banabasita no ada hatuevei noheho loui avoe, “Laeau talive tota Diue ata holioholiale kebia haiveve. Isege noeau Diue ata kobia haivei.”
9 De fato, Tiago, Pedro e João, tidos como colunas, reconheceram a graça que me foi dada e aceitaram Barnabé e a mim como seus colaboradores. Eles nos incentivaram a dar continuidade à pregação aos gentios, enquanto eles prosseguiriam no trabalho com os judeus.
10 Keau katelahai noheho louito hoto ko igae noheho loulu. Avoe, “No isivialeike laeau kunaiholimale kebia tedaevei hoesegeveve.” Abu katelahai louge di data lovi katealeho isivianu.
10 Sua única sugestão foi que continuássemos a ajudar os pobres, o que sempre fiz com dedicação.
11 Iniale vani mole di Antiokae usege Bitau lohoale vaveve mole toela vage di ke elehai atae nimo avuho hoto mole lounu. Vaveve kosealemoike di avuho lounu.
11 Mas, quando Pedro veio a Antioquia, tive de opor-me a ele abertamente, pois o que ele fez foi muito errado.
12 Bitau Diue ata holioholiale kebiahi igaetoai ugulamoi abuhi lovi ima. Isege Diemisiu Dielusalemae evievi ata degomolebia hanavege abu Antiokae loholu. Ige Bitau kebia elegevei au abuhi lovi imale kebia halevenu. Keu kebia halevei tota abuhi lovi ioholinu. Kosealemo Dielusalema ata keau negolahai isivialeike Diue ata holioholiale keau vaveveabe nahate vai abu vudie vate bohisi. Kemoike Bitau kebia elegevei vabuai Diue ata holioholiale kebiahi tota lovi ioholinu.
12 No começo, quando chegou, ele comia com os gentios. Mais tarde, porém, quando vieram alguns amigos de Tiago, começou a se afastar, com medo daqueles que insistiam na necessidade de circuncisão.
13 Bitau kateige Antioka Diue ata degomoleau Bitaluvuta igaetolahai lovi imale keau Bita vaveve elehai abuta Diue ata holioholiale kebiahi lovi ioholilu. Keau katelahai loboe vaveve vage Banabasita kebia elegevei ehovenu.
13 Como resultado, outros judeus imitaram a hipocrisia de Pedro, e até mesmo Barnabé se deixou levar por ela.
14 Ige di vaveveabe ke elehage vaveveabe keu hoto seleve ke ehomaholinu. Hoto seleve keu loui avoe, “Diue ata isi Diue ata holioholiale keau mole nahate.” Ilike vage di atae nimo hovelahai Bitaho loui kosea, “Au Diue ata. Isito a kove lohoale Diue vaveve vaholisito Diue ata holioholiale kebiahi igaetoai abuhi lovi ima. Di ke elehage a vaveve keu duave. Isito Diue ataeau Dielusalema halevai lohoge a Diue ata holioholiale kebia halevei tota a subuta vamale Diue vaveve ke vanu. A kateai isivialeike Diue ata holioholiale keau ke elehai Diue vaveve ke nahate vai.” Di hoto kateale Bitaho lounu.
14 Quando vi que não estavam seguindo a verdade das boas-novas, disse a Pedro diante de todos: “Se você, que é judeu de nascimento, vive como gentio, e não como judeu, por que agora obriga esses gentios a viverem como judeus?
15 Isito di laheho louge evive. Bita isi da noeau Diue ataea. No neinuvuiau no houevege no Diue ata holioholiale ata kebia toela nahate vaholisito Diue menaka ehovalu.
15 Você e eu somos judeus de nascimento, e não pecadores, como os judeus consideram os gentios.
16 No hilokage no Diue menaka ehovamale kemo Dilavau bae noheho hoto koseale loulivebene. “Laeau inutolotolote ataea.” Noeabuna Diue menaka ke ehovaholisito no uvu mai Iesu Kelisomo mavoliege Dilavana noheho loui kosea, “Laeau inutolotolote ataea.” Di louale keu koseanu. Ata oleu Diue menaka ehomamale keho Dilavau bae inutolotolote hoto ke loulivebene.
16 E, no entanto, sabemos que uma pessoa é declarada justa diante de Deus pela fé em Jesus Cristo, e não pela obediência à lei. E cremos em Cristo Jesus, para que fôssemos declarados justos pela fé em Cristo, e não porque obedecemos à lei. Pois ninguém é declarado justo diante de Deus pela obediência à lei”.
17 Isito noeabuna Iesu Keliso ehovai isiviale no vaveve keu Dilava nimo inutolotoloige no tota hoidevei Diue menaka vage la huhuige Iesuemonike vaveve toela keu lohonu. Ba, keu kateholinu.
17 Mas, se a busca da justiça por meio de Cristo nos torna culpados de abandonar a lei, isso torna Cristo responsável por nosso pecado? De maneira nenhuma!
18 Di hilokage di subuta Diue menaka onole haleale ke dana tota hoilahai va moleaniege dau vaveve toela vamale ata da.
18 Se, pois, reconstruo o antigo sistema da lei que já destruí, então faço de mim mesmo transgressor da lei.
19 Di subuta Diue menaka ehomanu. Isito di aike ke halenu. Ata oleu hatiale keu bae atae hoto evilivebene. Ke nahate di vai menaka ke ehomaholima. Di kateale vai isivialeike Dilavau vamale ke nahate di vagei.
19 Pois, quando procurei viver por meio da lei, ela me condenou. Portanto, morri para a lei a fim de viver para Deus.
20 Iesu Kelisou idie domo hatiale ke nahate data vanu. Di aike uale keu di uveve holioholinu. Isito Iesu keike uveve doga daoge di kemo uma. Di hilokage keu Dilava mo. Keu daho isivi balugaike vaime di toelaho hatinu. Keu daiti uale kemo dana vani bahata di uvu mai avuemo mamoniege ui tigei.
20 Fui crucificado com Cristo; assim, já não sou eu quem vive, mas Cristo vive em mim. Portanto, vivo neste corpo terreno pela fé no Filho de Deus, que me amou e se entregou por mim.
21 Iale di bae Dilavau daho uvuai au mo hanavoale ke kabebihavolivebene. Ataeau Diue menakamo Dilava nimo inutolotolovatebe Iesu Keliso keu hatioholinu.
21 Não considero a graça de Deus algo sem sentido. Pois, se a obediência à lei nos tornasse justos diante de Deus, não haveria necessidade alguma de Cristo morrer.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?
Estude este capítulo no WhatsApp
Peça à IA da Bíblia Fala para explicar Gálatas 2, comparar traduções ou montar um estudo — tudo direto pelo WhatsApp.